Režija: Park Chan-wook
Scenarij: Chung Seo-kyung, Park Chan-woo
Fotografija: Kim Ji-yong
Montaža: Kim Sang-bum
Glasba: Cho Young-wuk
Produkcija: Park Chan-wook
Film je osvojil nagrado za najboljšo režijo na zadnjem festivalu v Cannesu.
Južnokorejski cineast Park Chan-wook se šest let po tem, ko je navdušil z zgodovinskim erotičnim trilerjem Služkinja (2016), vrača na velika platna z vznemirljivo mešanico noirovske kriminalke, romance in melodrame. Toda čeprav je že po prvih nekaj vizualno vrtoglavih prizorih jasno, zakaj si je z Dvojno prevaro v Cannesu prislužil nagrado za najboljšega režiserja, Parku spodleti na najbolj osnovni ravni likov in njihovih odnosov, ki jih spričo očitne očaranosti nad svojimi akrobacijami v filmskem jeziku zanemari, zaradi česar zanj tako značilna poetična tragika v končni etapi gledalca pusti hladnega.
V zgodbo nas še pred prvim kadrom uvedejo streli pištole, ki bo ves preostanek filma ostala pospravljena. Detektiv Jang Hae-joon (Park Hae-il) je namreč (skoraj) popolno nasprotje klasičnih detektivskih arhetipov: je skrben, vesten, prikupen in nenasilen – namesto pištole, iz katere na strelišču izpusti uvodne strele, s sabo nosi vlažilno kremo za roke, kapljice za oči in verižno rokavico, s katero pozneje iztrga nož iz roke osumljenca. Ima pa vendarle klasično detektivsko hibo: zaradi kopice nerešenih primerov iz preteklosti ga muči nespečnost. Ko se na njegovi mizi znajde primer gorskega plezalca, najdenega ob vznožju slikovite gore, s partnerjem najprej posumita njegovo ženo, kitajsko priseljenko Seo-rae (Tang Wei), njen potencialni motiv za umor pa najdeta v modricah, ki ji prekrivajo telo. Toda do takrat srečno poročeni Hae-joon se že prvič, ko jo zagleda v zasliševalnici, vanjo do ušes zaljubi.
Art kino, torek, 10. 1., ob 19.00