Režija: Eva Vitija
Scenarij: Eva Vitija
Patricia Highsmith (1921–1995) je tako kot njeni skrivnostni protagonisti živela dvojno življenje: pred družino in javnostjo je morala namreč vztrajno skrivati svojo spolno usmerjenost. Poleg znamenitih psiholoških trilerjev, kot sta Nadarjeni gospod Ripley in Strangers on a Train, je leta 1952 pod psevdonimom objavila tudi lezbično romanco The Price of Salt (kasneje izdano pod naslovom Carol) in si v njej ljubimkama celo drznila nameniti srečen konec.
O lastnem burnem ljubezenskem življenju pa je Patricia Highsmith lahko odkrito pisala le v svojih dnevnikih in beležnicah. Te so po pisateljičini smrti našli v njeni hiši v Ticinu, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja. Režiserka Eva Vitija je na podlagi dragocenih zapisov ustvarila vznemirljivo »ljubezensko biografijo«, ki gledalca odpelje v svet obsesij, dvojnih identitet, skrivnosti in poželenja.
Film, temelječ na pisateljičinih osebnih zapisih ter pričevanjih njenih ljubimk in družine, odstira nov pogled na življenje in delo slovite avtorice psiholoških trilerjev.
»Patricia Highsmith je name naredila močan vtis že v otroštvu. Ko smo z družino preživljali poletne počitnice v vasi Tegna v Ticinu, so mi starši povedali, da tam živi tudi zelo znana pisateljica – čisto sama s svojimi mačkami. Te mimogrede izrečene besede so v meni vzbudile prijetno vznemirjenje, pomešano s strahospoštovanjem. Dobro se spominjam, kako me je še dolgo zaposlovalo vprašanje, zakaj ženska živi sama z mačkami. Stara sem morala biti okoli sedem let.
Nenavadna očaranost, ki me je prevzela kot otroka, se je še stopnjevala, ko sem začela njeno življenje podrobneje preučevati. Tej skrivnostni privlačnosti se ne morejo upreti niti številni bralci. Pozornost vzbujajo različne epizode iz pisateljičinega življenja: kako so jo zalezovali občudovalci, kako so vdirali v njeno hišo, kako se ji je ena poznejših ljubimk približala s pomočjo lažne identitete … In že smo v deželi Patricie Highsmith /…/: v svetu obsesij, dvojnih identitet, skrivnosti in poželenja.
Naše predstave o Patricii Highsmith določajo predvsem zadnja leta njenega življenja v Švici ter njen sloves mračne, ljudomrzne pisateljice kriminalk – prav takšne, kot so mi jo prikazovali v otroštvu. Ko sem v švicarskem knjižnem arhivu začela preučevati njene dnevnike in beležnice (‘cahiers’, kot jih je imenovala) ter se srečala z njenimi prijatelji v različnih državah, me je izjemno ganilo in presenetilo, ko sem za znano podobo odkrila povsem drugačno osebo: lepo mlado pisateljico z izrazito romantično žilico in poetičnim slogom, ki je v divjem New Yorku povojnih let živela neverjetno aktivno ljubezensko življenje ter se vedno znova zaljubljala v nove ženske.
Med raziskovanjem in snemanjem mi je postalo jasno, kako močno je teme njenega pisanja določala ljubezen. In to ne le v neobjavljenih romanih in dnevnikih. Tudi njene znamenite psihološke trilerje prežemajo teme obsesivne ljubezni, ki povzroči zmedo v identiteti. V končni analizi vedno piše o ljubezni, čeprav največkrat zakodirano. To ‘vedno prisotno temo’, kot v dnevnikih označuje svoja razmišljanja o homoseksualnosti, sem zato želela postaviti v ospredje filma. /…/
Ljubezni Patricie Highsmith so ‘ljubezenska biografija’ v obliki filma. Upam, da se bodo gledalci tako kot jaz malce zaljubili v Patricio Highsmith, jo bolje spoznali, se na koncu od nje poslovili, a je nikoli ne pozabili …«
– Eva Vitija
Art kino, torek, 25. 4., ob 19.00