Umetnik in kustos Tadej Pogačar o razstavi Kletka (Ni nenavadno):
Ptičja kletka kot bi rožice sadil.
Laže kot lev v kletki.
Kletka kot počen lonec na gnoju.
(slovenski pregovori)
V zgodovini umetnosti so umetniki večkrat problematizirali vlogo umetnostnega sistema in umetnostnih institucij. Pisali so manifeste, kritične izjave, javno protestirali. Najtrdovratnejši odziv modernizma je bil, da je umetnost (in umetnike) umestil onkraj družbe, v posebno nišo (oziroma kletko) – na piedestal estetike – ter zahteval avtonomijo umetnosti (Suzana Milevska).
Ni nenavadno, da je izbrana peterica umetnikov in umetniških skupin za svoje prizorišče izbrala živalski vrt in kletko. Živalski vrtovi niso nedolžni ali nevtralni prostori. So muzeji z vsemi neločljivimi protislovji in paradoksi. Kot javne institucije so nastali v prvi polovici devetnajstega stoletja in so bili podpora moderni kolonialni oblasti. V tem času so začele živali izginjati iz vsakdanjega življenja. John Berger trdi, da so živali postale ujetnice družbene situacije, v katero so bile na silo potisnjene.
Pred nami so zbrani protagonisti popularne glasbe šestdesetih let, predstavniki kontrakulture in predstavniki neoavantgarde. Zelo redko jih srečamo soočene v skupnem projektu. Ob tem velja poudariti, da je bila večina izbranih aktivna na socialnem ali družbenopolitičnem področju. Do spektakelske družbe je bil na več mestih kritičen Pino Poggi. Z ironijo, parodijo in absurdom je konzervativno dominantno kulturo spodnašal Buldožer. Grupa šesterice avtorjev je v svojih akcijah provocirala meje normalnosti javnega življenja. Tadej Pogačar se je z vzporedno institucijo loteval kritičnih kolaborativnih intervencij in raziskav.
Ni nenavadno (It's not Unusual) je skladba, ki sta jo napisala Les Reed in Gordon Mills, posnel pa tedaj mladi in neznani Tom Jones. Dosegla je prvo mesto na lestvici singlov v Veliki Britaniji leta 1965 in deseto mesto v maju istega leta v ZDA. Videospot, ki je nastal nekoliko kasneje, kaže mladino, kako se zabava in pleše v živalskem vrtu v kletkah z napisi Teenager Amerikanus (Habitat Soda Fountains), Crested Chick A Go Go (Habitat Discotheque), Sidewalk Surfer, Pony Tailed Ringading (Habitat Enywhere). Tom Jones prepeva in hrani koze, kravo, tu sta tudi lev in kamela. Video zrcali prevlado potrošne kulture neoliberalnega kapitalizma z novim načinom življenja in obnašanjem. (Človek je čudna žival.)
Glasbeni kritik Darko Glavan je v glasbeni reviji Džuboks leta 1976 zapisal, da je bil Buldožer prvi primer domače rokerske kontrakulture v Jugoslaviji. V živalskem vrtu so izvedli skupinski portret z levom, a takoj je jasno, da gre za portret z napako. Akterji stojijo za levjo kletko v drugem planu, v ozadju. Hibridno intermedijsko ustvarjanje skupine Buldožer je imelo izjemen vpliv na več generacij kulturnih ustvarjalcev. S svojo inovativnostjo in neortodoksnostjo so tlakovali pot tudi akterjem, ki so delovali v okviru gibanja Rock v opoziciji, skupinam Begnagrad, Srp in D' Pravda.
Grupa šesterice avtorjev je neformalna neoavantgardna skupina, ki je nastala leta 1975 v Zagrebu, v njej so delovali Željko Jerman, Vlado Martek, Sven Stilinović, Mladen Stilinović, Boris Demur in Fedor Vučemilović. Ideja za akcijo Umetniki v kletki (v Zoo) je nastala v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, izvedena pa je bila leta 1999 ob snemanju televizijskega dokumentarnega filma o skupini. Grupa šesterice avtorjev je svoja dela razstavljala na ulicah in mestnih trgih. Njihove razstave – akcije so bile na ogled v središču Zagreba, na javnem kopališču na Savi, na obali v Mošćenički Dragi, v Benetkah in Beogradu. Cilj enodnevnih razstav je bila provokacija.
Fotografska serija Zoo Tadeja Pogačarja sodi med zgodnja dela, ki so bila nedavno prvič predstavljena v Ljubljani in Zagrebu. Serija je nastala leta 1979 v ljubljanskem živalskem vrtu, po seriji Stan in dom in Zdravstveni dom (1975) ter sočasno s performativnimi akcijami brez dogodka. Pri seriji Zoo sta pomembna strategija prezentacije in njen kontekst. Živali so posnete v drugem planu, v prvem je zgolj kletka, ki živali uokvirja. Te živali so marginalizirane in simbol lastnega izginjanja. Serija Zoo je prvi primer tematizacije muzeja, ki ga je Tadej Pogačar kasneje konceptualno razvil z ustanovitvijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti in strategijo novega parazitizma.
Pomemben segment ustvarjanja Pina Poggija predstavljajo knjige umetnika. Libri zaznamujejo prehod od manjših objektnih skulptur knjige umetnika do prostorske postavite, environmenta. Libri je kletka (velikosti 2 x 2 x 6 m) s postavljenimi šolskimi klopmi in stoli. Klopi so popisane z grafiti, na mizah so avtorjeve knjige »Ein AU Proces«. Njegova postavitev zahteva gledalca, ki aktivno posega v razstavljeno delo. Pino Poggi je nasproti problemom forme in formalizma izpostavljal socialne teme. Njegov Arte Utile je edinstvena umetniška praksa, ki združuje v svojevrstno celoto elemente happeninga, performansa, javne diskusije, fotografije, instalacije.
Tadej Pogačar