BOGDAN BORČIĆ: SLIKA IN PROSTOR (Prepletene sekvence)
in Rudi Benetik (AT), Gustav Gnamuš, Metka Kavčič, Štefan Marflak, Jure Markota, Luka Popič, Miodrag Mića Popović (RS), Gabriel Stupica, Jože Tisnikar, Dean Jokanović Toumin (BA)
Aprila bo minilo deset let od smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića (1926–2014), ki je od leta 1980 živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu. Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) je ob okrogli obletnici smrti umetnika pripravila razstavo Bogdan Borčić: Slika in prostor (Prepletene sekvence). Razstava vzpostavlja nove vsebinske korelacije iz proučevanj zadnjih let ter dela umetnika aktualizira in postavlja v dialog z avtorji, s katerimi je živel, delal in izmenjeval ideje, ter z mlajšimi avtorji. Odprtje razstave bo v KGLU, v četrtek 4. aprila 2024, ob 19. uri. Na ogled do 9. junija 2024.
Zbirka del Bogdana Borčića v Koroški galeriji likovnih umetnosti se je začela oblikovati v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, kateri je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in 5 skulptur.
Na tokratni postavitvi zbirke del Bogdana Borčića, ki nosi naslov SLIKA IN PROSTOR (Prepletene sekvence) smo izpostavili dva motiva, h katerima se je umetnik vedno znova vračal – to sta motiva »vrat« in »ateljeja«. Na ogled bo prek 50 del Borčićevih slik, grafik in skulptur. Poleg del, nastalih v zadnjih 20 letih umetnikovega življenja, bo na ogled tudi nekaj njegovih starejši del, s pomočjo katerih bomo osvetlili razvoj izpostavljenih motivov »vrat« in »ateljeja«.
Osrednji del postavitve je organiziran okoli vizualnih odmevov, ki jih obiskovalec spremlja v nekronološkem potovanju skozi Borčićevo delo v dialogu z deli drugih umetnikov, s katerimi je živel, delal in izmenjeval ideje. Dela se na različne načine dotikajo Borčićevega ustvarjanja in življenja. Na začetku teh prepletenih sekvenc je slika »Nevesta« Gabrijela Stupice. K dognanjem Gabrijela Stupice se je Borčić vedno znova vračal, kar zaznamujeta sliki »Bela slika, Hommage Gabrijelu Stupici« (1996) in »Atelje mojega učitelja« (1999).
Poleg formalnih razlik med deli različnih avtorjev so vidna predvsem skupna iskanja, ki dokazujejo, da umetnik ni samozadosten, ampak nasprotno – da je povezan in vpet v dogajanje z mislimi in občutki. Ta dela so navdihnila Borčića ali obratno, in sedaj rezonirajo v tej postavitvi. Velike abstraktne slike Bogdana Borčića v dialogu z deli drugih avtorjev tako zaživijo na nov način. Na razstavo smo vključili tudi dve intervenciji – skulpturo Jureta Markote in stenske slike Deana Jokanovića Toumina.
Taka postavitev nam omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela, in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.
Besedilo in slika: KGLU
Koroška galerija likovnih umetnosti KGLU
Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec | T 02 88 22 131 | @ galerija@glu-sg.si | glu-sg.si