Glasba tričlanske zasedbe Teater na gradu, ki jo sestavljajo Martin Blodnik (električna kitara), Primož Štern (kitara in vokali) in Lucija Mirkac (klaviature in vokali), diši po čaju in prijateljstvu, po prelivajočih se izročilih evropskih in neevropskih pesniških tradicij in besedah, ki spet drugič preprosto privrejo, po uresničevanju dolgo neizgovorjenih sanj in po odrskih deskah, ki so jih kot sošolce in soustanovitelje Gledališča Kavčuk že skoraj pred desetletjem povezale tudi v glasbenem smislu. Nosi vonj treh ravno prav otroških duš, ki so se pred slabim letom dni v trenutku navdiha odločile, da skupaj končno zaplujejo še na pot samostojnega glasbenega ustvarjanja. V glasbo prevajajo predvsem Lucijina, včasih tudi Primoževa besedila, s čimer se večinoma gibljejo na območju uglasbene poezije, pogosto z zelo minimalistično, pa vendar z Martinovim soliranjem na ravno pravih mestih začinjeno glasbeno podlago, v smislu glasbenih žanrov pa se v njihovih zvokih odstira široka paleta treh zelo različnih svetov. Pa vendar se tega ne ustrašijo, saj je ravno ta raznolikost njihovo največje bogastvo, ki jim omogoča, da se spogledujejo s številnimi glasbenimi žanri. V končno podobo vsak od njih doda košček svojega sveta, ki kontrastno zazveneva in svoje pravo mesto najde šele na ozadju ostalih dveh.
Čajnica Peč