Mojca Vedernjak – mezzosopran
Žarko Ignjatović – kitara
Izvajana dela:
Fanny Hensel – izbrani samospevi
Felix Mendelssohn Bartholdy- izbrani samospevi
Fernando Sor – kitara solo
Hugo Wolf - izbrani samospevi
Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je med leti 1999 – 2003 delovala v ansamblu opernega gledališča Bielefeld (Nemčija). Od leta 2004 Mojca Vedernjak deluje kot svobodna umetnica. Na številnih opernih festivalih in v opernih hišah v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji in v Švici je poustvarila raznolike vloge iz mezzosopranskega repertoarja, kot so Angelina (Pepelka), Contessa Melibea (Potovanje v Reims), Rosina (Seviljski brivec), Cherubino (Figarova svatba), Dorabella (Take so vse), Idamante (Idomeneo), Cecilio (Luccio Silla), Janko (Janko in Metka), Orlovsky (Netopir), Charlotte (Werther), Carmen (Carmen), Marguerite (Faustovo preklestvo).
Na koncertnem odru se Vedernjakova udejstvuje kot solistka z repertoarjem, ki sega od baročnih pasijonov, klasičnih maš in romantičnih oratorijev. Nastopala je tudi s Slovensko filharmonijo, s Filharmoničnim orkestrom Bielefeld, z Bergijskimi simfoniki, z Nacionalnim orkestrom Lille, z Bern Bach zborom, z Basel Bach zborom, s Sinfonietto Basel. Pod umetniškim vodstvom dirigentov kot so Dirk Kaftan, Peter Kuhn, Uroš Lajovic, Theo Loosli, Jacques Mercier, Stefan Asbury in dirigentke Monice Buckland je med drugim izvajala tudi orkesterske pesmi »Chants d'Auvergne« Josepha Cantelouba, »Two Love Poems« Norberta Moreta, »Sea Pictures« Edwarda Elgarja in orkestrirane pesmi Alme Mahler. Tudi dela za komorne zasedbe in mezzosopran, kot »Miracles de l'Enfance« Alberta Moeschingerja ali pa »Verdiana«, izbor pesmi Giuseppe Verdija v priredbi za komorni orkester in mezzosopran, so del njenega raznovrstnega, koncertnega repertoarja.
S pevskimi recitali in moderiranimi glasbenimi večeri je Mojca Vedernjak gostovala v Ljubljani, Mariboru, Bruslju, Parizu, Bielefeldu, Augsburgu, Bernu, Baslu in v Zürichu. Samospev 20. stoletja, literatura izven uhojenega repertoarja in odkrivanje pesemskega opusa skladateljic je še posebej intenzivno v sodelovanju z dolgoletno glasbeno partnerico, pianistko Stefko Perifanovo. S programom »Ladies First« v sezoni 2018/2019 sta v Baslu in Zürichu izvedli celovečerne programe s samospevi več skadateljic. Septembra 2020 sta v Zürichu premierno izvedli samospeve »Four Songs« (2019/2020) švicarskega skladatelja Luca Martina, ki sta jih decembra 2021 prvič izvedli tudi na recitalih v Sloveniji. Za zgoščenko "Banalités" (samozaložba, 1998) sta posneli različne samospeve skladateljev Poulenca, Škerjanca, Schönberga, Kreka in Montsalvatgeja. Na drugi zgoščenki »Intoxication« (Pianoversal, 2020) pa izbor samospevov skladateljic Fanny Hensel, Pauline Viardot, Clare Schumann, Luise Greger, Dore Pejačević in Alme Mahler.
Za sezono 2022/23 so Mojca Vedernjak in članice klavirskega tria »Absolut Trio« pripravile program »Preobrazbe« z izvedbami v Švici in v Sloveniji, med drugim tudi Berliozovih pesmi »Les nuits d'été« v priredbi za klavirski trio in mezzosopran. Nadalje bosta Mojca Vedernjak in kitarist Žarko Ignjatović nastopila z recitali samospevov Fanny Hensel in Felixa Mendelssohn Bartholdya in z izborom pesmi Huga Wolfa v priredbi za glas in kitaro.
Mojca Vedernjak je na AG Ljubljana leta 1992 z odliko diplomirala pri prof. Evi Novšak-Houška. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade AG Ljubljana. Operni debut v Operi Ljubljana leta 1991. Dodiplomski specialistični študij na Akademiji za glasbo Basel je z odliko zaključila tako v opernem studiju te institucije kakor tudi v koncertnem razredu Kurta Widmerja. Tehtne smernice si je pridobila tudi pri Antonii Denygrovi, Nicola Giustiju, Carol Smith in Neilu Semerju. Je finalistka in prejemnica več nagrad na mednarodnih pevskih tekmovanjih kot »XIIe Concours International de Chant de Verviers «, »42. Concours s'Hertogenbosch« in »6. Internationaler Koloraturgesangswettberwerb S. Geszty«. Delovala je kot članica mednarodnega opernega studia v operni hiši Zürich. Je prejemnica nagrade »Operntaler« gledališkega društva Theater-und Konzertfreunde Bielefeld (2000).
Kitarist Žarko Ignjatović se je rodil v Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri prof. Darku Petrinjaku na Glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil pri prof. Margi Bäuml - Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Eliota Fiska.
Aktivno je sodeloval na številnih seminarjih svetovno znanih kitaristov kot so Julian Bream, John Williams, David Russell, Sergio in Odair Assad. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih.
Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni univerzitetni profesor za kitaro in komorno glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in profesor za kitaro na Glasbeni gimnaziji v Celju. Je ustanovni član Društva slovenskih učiteljev kitare EGTA, dolgoletni mentor na poletnih šolah, deluje tudi kot član žirij na domačih in tujih kitarskih tekmovanjih.
Koncertna dejavnost ga je popeljala po vsem svetu. Njegov solistični repertoar je raznolik in zajema več kot štiri stoletja, od Milana in Narveza, pa vse do del sodobnih slovenskih in tujih skladateljev.
Poleg solistične igre goji tudi iskreno ljubezen do komorne glasbe in je cenjen glasbeni partner v različnih komornih zasedbah. Še posebej rad nastopa v duu, na primer v kombinaciji s flavto, kitaro, violončelom, klarinetom in glasom. Redno snema za radio in televizijo.
Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka. Kot druga je leta 2001 izšla še "Hic et nunc", ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev: Krivokapič, Strajnar, Lazar, Kumar, Vrhunc, Rojko.
Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim in eno z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst. Leta 2022 je izšla najnovejša zgoščenka “Dialogue”, ki sta jo posnela s klarinetistom Slavkom Kovačičem. Kmalu bo izšla tudi zgoščenka z znamenitim ciklom Franza Schuberta „Die schöne Müllerin“ – „Lepa mlinarica“, ki ga je posnel v sodelovanju z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem.