Marko Šuler, edini dosedanji nogometni reprezentant iz naše občine, je v svoji športni karieri dosegel izjemne uspehe tako v domačem kot mednarodnem okolju ter s tem pomembno prispeval k razvoju športa, ugleda in uveljavitvi tako občine Slovenj Gradec kot tudi celotne Koroške. Da je uspehe dosegal prav v športu z najširšo in najostrejšo konkurenco, jim daje še posebno težo, utemeljujejo predlagatelji nagrade Športno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu. ·
Svoje prve nogometne korake je napravil v Slovenj Gradcu, kmalu pa se je preselil v sosednjo Avstrijo. Po vrnitvi v Slovenijo je najprej oblekel dres Dravograda, nato pa še Gorice. Odlična igra in številne osvojene lovorike v slovenskem nogometu so mu odprle vrata v tujino. Najprej se je leta 2008 podal v Belgijo, v KAA Gent. Tam je, z vmesnim postankom (posoja) v klubu Hapoel Tel Aviv iz Izraela, vztrajal do 2012, ko je prestopil v poljsko Legio Warzsawa. Z vsemi naštetimi klubi je osvajal tako naslove državnih kot tudi pokalnih prvakov.
Nova vrnitev v domovino je sledila leta 2013, ko je okrepil vrste Maribora, s katerim je osvojil štiri naslove državnega prvaka, dvakrat pa so se uvrstili tudi v Ligo prvakov.
Reprezentančno kariero je začel v mlajših selekcijah leta 2000, marca 2008 pa je na prijateljski tekmi proti Madžarski debitiral za člansko reprezentanco. Njegov največji reprezentančni uspeh je uvrstitev reprezentance na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki leta 2010. Marko Šuler je bil ključen član reprezentance in je vse tri tekme začel v prvi enajsterici. Skupaj je za reprezentanco odigral 39 tekem in dosegel en zadetek.
Leta 2020 postal predsednik NK Dravograd. To funkcijo je sprejel zaradi številnih otrok, ki se na Koroškem ukvarjajo z nogometom. Hkrati je postal športni direktor nogometnega kluba NK Maribor, katerega želi po nekaj rezultatsko skromnejših letih vrniti na vrh slovenskega nogometa. Zadnja leta je aktivni član Športnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer je član košarkarske in teniške sekcije.
Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z nogometom? Kdo vas je navdušil zanj?
Z nogometom sem se začel ukvarjati pri 12. oziroma 13. letih, in sicer ravno v Slovenj Gradcu. Za nogomet me je najbolj navdušil dedek, na treninge pa me je prvi povabil gospod Miloslav Mičović.
V vaši zelo uspešni in razgibani klubski karieri ste igrali v več klubih iz različnih držav in z njimi osvojili kar nekaj lovorik. Zagotovo ste na katero izmed njih še posebej ponosni?
Ja, res je, prav v vsakem klubu mi je uspelo osvajati lovorike, kar je zame največji uspeh in ponos. In teh ni malo. Zato je prav to nekaj, na kar sem najbolj ponosen – ponavljanje uspehov, kar je v športu najtežje. Za vsakim je posebna zgodba, od prvaka 2. lige z Dravogradom do vseh osvojenih pokalov in prvenstev s slovenskimi klubi ter še z večjo težo v tujini. Krona mojih klubskih uspehov pa je dvakratna uvrstitev v Ligo prvakov z Mariborom.
Dolga leta ste bili eden izmed nosilcev igre v slovenski reprezentanci. Kako se spominjate vaše reprezentančne kariere in kateri dosežek v reprezentančnem dresu smatrate kot največji uspeh?
Reprezentanca Slovenije je posebna zgodba. Čast in privilegij je predstavljati svojo državo. Začelo se je z vpoklicem v selekcijo do 16 let, v katero me je prvič vpoklical gospod Kapidžič, in seveda do najvišje A reprezentance Slovenije. Kot največji uspeh štejem uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki leta 2010. Hkrati mi je v ponos in čast, da mi je uspelo nositi dres s slovenskim grbom dobrih 14 let.
Tudi po končani igralski karieri ste ostali v nogometu, prevzeli ste vodstvene funkcije v NK Dravograd in NK Maribor. Kje se skrivajo razlogi za takšno odločitev?
Zarečenega kruha se največ poje. Po koncu športne kariere so bile v ospredju želje in načrti na področju poslovnih vod. Se popolnoma umakniti iz športa, ki se ga je nabralo ogromno v vseh teh 25 letih? … a šport mi teče po žilah, nikoli nisem nanj gledal kot na službo, čeprav sem od njega živel. Poleg tega je obstajala neka notranja dolžnost, da vrnem športu, kar mi je dal. Eno veliko ljubezen.
V Slovenj Gradcu vadi veliko mladih nadobudnih nogometašev in zagotovo ste ravno vi marsikomu izmed njih vzor. Pokazali ste namreč, da se da iz nogometno ne najbolj tradicionalnega in razvitega okolja prebiti na najvišjo raven. Kaj bi sporočili mladim športnikom, kakšna je pot do uspeha?
Ni ene prave poti, načina, pravila za uspeh. Zato je šport – predvsem nogomet, ki je daleč najbolj popularen od vsega – tako zanimiv. Obstajata samo dve stvari, prva je ljubezen do športa in druga delo, delo in še enkrat delo. In tukaj ne mislim količinsko, več treniraš, boljši boš, ampak pravilno sistematično usmerjanje ter predvsem vztrajnost, ko je težko. In teh trenutkov je v vrhunskem športu na žalost največ, odrekanj, bolečin, porazov, razočaranj, šele potem pridejo uspehi in veselje. Tukaj veliko vlogo odigrajo starši, ki morajo biti otrokom podpora in nič več. Ostalo naj prepustijo strokovnim delavcem. Konec koncev – šport je in mora biti še vedno šport.
Vir: MN, SGlasnik