Plakete mestne občine so prejeli: Fakulteta za tehnologijo polimerov, Gostilna Murko in Ilija Jović. Nagrada Mestne občine Slovenj Gradec bo šla v roke mag. Staneta Berzelaka, najvišjo občinsko priznanje, to je naziv častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, pa so dodelili Bogdanu Gabrovcu.
V kulturnem programu sta nastopila vibrafonist Vid Jamnik in vokalistka Ajda Stina Turek. Skozi slavnostni večer pa sta obiskovalce in obikovalke vodila domačinka Katarina Golob Veselič in Slavko Bobovnik.
SLAVNOSTNI GOVOR ŽUPANA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC 2023
»Spoštovani gospe in gospodje, dragi gostje iz naših prijateljskih mest!
Lepo pozdravljeni na svečani seji ob občinskem prazniku, na kateri poseben pozdrav namenjam članicam in članom Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec ter vsem prebivalcem in prebivalkam našega dragega mesta. Preveč nas je, da bi se v Koroški galeriji likovnih umetnosti lahko zbrali vsi, a bomo vseeno praznovali skupaj, saj lahko občanke in občani slovesnost že drugo leto spremljate v neposrednem prenosu Koroške regionalne televizije. Zato lep pozdrav tudi vsem pred televizijskimi ekrani.
19. septembra 1989 je tedanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov Perez DeCuellar Slovenj Gradcu podelil naziv glasnik miru. Vse se je začelo prav tu, kjer smo zbrani danes; pod streho naše ugledne in mednarodno uveljavljene kulturne ustanove s prvo mednarodno razstavo z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, ki je potekala pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov. Med razstavljavci je bil takrat tudi Ive Šubic, ilustrator, kulturni delavec in glasnik miru. Za razstavo je prispeval sliko z naslovom Bela ptica, ki jo je podaril za stalno zbirko galerije. Z nedavno avtorjevo samostojno razstavo v našem mestu smo se znova spomnili, koliko sta mu pomenila solidarnost in sočutje, pa tudi tovarištvo in skupno dobro. Vse tisto torej, kar je najboljše v ljudeh …
Prav je, da se tega zavedamo tudi danes.
Minulo poletje nas je postavilo pred nepredstavljive izzive. Komaj smo si opomogli po pandemiji koronavirusa, pogasili največji požar v naravi, ki je lani pustošil po Krasu, že so se nad našo državo razbesnele ujme, kakršnim še nismo bili priča.
Škoda, ki jo je za seboj pustila deroča voda, je velika. V naši občini se je sprožilo 168 plazov, poškodovanih ali porušenih je bilo 14 mostov, 16 kilometrov cest je bilo povsem zaprtih, preko 100 km jih je poškodovanih, poplavljenih je bilo preko 300 hiš in gospodarskih poslopij, uničene so kmetijske površine, podrtega je več deset tisoč kubikov lesa, 70 občank in občanov je moralo zapustiti svoje hiše, nekateri med njimi se najbrž nikoli ne bodo več mogli vrniti v svoje domove.
Medtem ko smo reševali stiske svojih ljudi, jim nesebično pomagali, smo z zaskrbljenostjo spremljali tudi razmere drugod na Koroškem. Ob sporočilih, da so ostali brez vode, hrane in zdravil, smo nemudoma poskrbeli za vzpostavitev zračnega mostu med letališčem v Slovenj Gradcu ter Mežiško in Savinjsko dolino ter ves čas aktivno prispevali k njegovemu delovanju. Zbrali smo več ton hrane, vode, sanitetnega materiala, higienskih pripomočkov, kasneje tudi orodja. S helikopterji pa so na najbolj prizadeta območja prevažali celo gradbeno mehanizacijo.
V duhu vrednot, ki jih je zagovarjal Ive Šubic, je iz ljudi ta čas na plano privrelo najboljše. Tako kot v uničujočem požaru, ki je pred 120-imi leti opustošil tedanjo Cerkveno, današnjo Meškovo ulico. Časopisi so poročali, da so se vsi prebivalci, brez izjeme, tudi župan, v trenutku spremenili v gasilce. Tudi takrat so na pomoč prihiteli gasilci od drugod. Mariborski denimo so prišli s posebnim vlakom in z odlično brizgalno.
A mesto zaradi nesreče ni zapadlo v obup. Obnovili so ga z izdatno pomočjo cesarskega Dunaja. Številne novosti in spremembe so pomenile začetek modernizacije in spremenile način življenja. Mesto se je začelo širiti proti Staremu trgu in železniški postaji. V novem slogu obnovljena pročelja nekaterih hiš so predvsem Glavnemu trgu vdihnila modernejši videz, Meškova ulica je s številnimi obrtnimi delavnicami zaživela v povsem novi luči.
Kaj nas torej uči zgodovina? Daje nam pogum, moč in upanje, da nam bo ob pomoči države in Evropske unije uspelo obnoviti, kar je uničila voda, in da je prav, da smo pri tem, tako kot so bili naši predniki, tudi mi zelo ambiciozni in enotni.
Naj se na tem mestu iskreno zahvalim vsem, ki so ob zadnjih ujmah nesebično priskočili na pomoč; gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, sodelavcem v občinski upravi, javnih zavodih in javnih podjetjih, prostovoljcem, donatorjem, društvom, mladim, skratka vsakemu posamezniku, ki je v teh težkih časih na kakršen koli način pomagal. Hvala, iz srca hvala vsem!
Pokazalo se je, da je skupnost sestavljena iz posameznikov. Močnejša in bogatejša je, če so v njej ljudje različnih vrednot, svetovnega nazora, poklicev in zanimanja. Tu in tam pa se pojavijo osebnosti, ki preprosto presegajo čas in prostor. Mednje lahko štejemo nekdanjega mestnega župnika, zbiratelja umetnin in starin, raziskovalca mestne zgodovine, muzealca, varuha in promotorja premične in nepremične kulturne dediščine, Jakoba Sokliča. Letos mineva 130 let od njegovega rojstva.
Mineva tudi 120 let, odkar je bil ustanovljen kulturni dom v Starem trgu, 95 let kina v Slovenj Gradcu, 70 let glasbene šole Slovenj Gradec, 40 let Kulturnega doma Slovenj Gradec, 30 let društva Hugo Wolf in 30 let Druge osnovne šole Slovenj Gradec. Letošnje leto pa ni bilo bogato le z jubileji, temveč tudi s športnimi in kulturnimi prireditvami svetovnih razsežnosti. Dragi občanke in občani, ustvarjalci, umetniki, športniki, gospodarstveniki … brez vas se mesto ne bi razvijalo v tem tempu.
Na občini pri tem ne želimo zaostajati. Trenutno intenzivno pripravljamo projekte za novo finančno perspektivo. Verjamem, da bomo kmalu pridobili vsa mnenja za prve in tretje spremembe občinskega prostorskega načrta in tako dobili možnost vzpostavitve podjetniške cone Pameče in gradnje cestne infrastrukture, tudi navezovalne ceste na 3. razvojno os, slednja naj bi bila dokončana med Slovenj Gradcem in Šentrupertom julija 2028. Aktivno sodelujemo pri umeščanju v prostor le-te naprej proti Dravogradu.
Trenutno poteka energetska sanacija treh objektov: Gosposvetska 4, zdravstveni dom in športna dvorana. Že drugo leto zapored tudi z brezplačnimi prevozi otrok do Bazenskega kompleksa Aqualatio poskrbimo za njihove nepozabne počitnice. Da pa se po počitnicah lahko vrnejo v modernejše učilnice, nadaljujemo z gradnjo prizidkov k osnovni šoli Podgorje in Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec. Omenjeni šoli bosta pridobili tudi obnovljene obstoječe prostore. Veselim se, da bomo z deli zaključili v kratkem.
A tudi druge osnovne šole v občini so bile deležne investicijskih vlaganj: telovadnica pri šoli v Šmartnem ima novo streho, pri šoli v Pamečah smo obnovili igrišče in zgradili amfiteater, Druga osnovna šola je dobila dvigalo in sanitarije za invalide, stara osnovna šola v Podgorju pa nikoli več ne bo služila svojemu namenu, saj bomo v njej uredili neprofitna stanovanja. Stanovanj v občini bo kmalu še več, saj smo dobili gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt 18 neprofitnih stanovanj med zdravstvenim domom in športno dvorano, nove stanovanjske stolpiče pa v občini pospešeno gradijo tudi zasebniki. Kar 10 jih bo v tem mandatu.
V mestu Slovenj Gradec smo v sklopu projektov trajnostne mobilnosti bogatejši za skoraj 10 kilometrov novih kolesarskih stez, obnovljene so tudi ulice ob mestnem jedru, ki krasijo že tako lepo srednjeveško zgodovinsko mestno jedro. To nam vsako leto potrjuje tudi komisija v natečaju Moja dežela lepa in gostoljubna, saj nas vedno nagradi z odličjem. Verjamem, da tudi letos v novembru.
S projektom ultrafiltracije pa smo izboljšali kvaliteto ter zanesljivost oskrbe s pitno vode. S tem smo dogradili preko 10 km manjkajočega vodovodnega omrežja. In kot smo v pravem trenutku zgradili novo kotlovnico na obnovljive vire, kar se je pokazalo še za kako koristno v energetski krizi, smo ravno tako ob pravem času zgradili novo čistilno napravo s sistemom ultrafiltracije v Suhem dolu. Če je ne bi imeli, bi na pipah v času poplav tekla nepitna, oporečna, motna voda.
Prepričan sem, da nas nič ne more ustaviti na krilih razvoja.
Dovolite mi, da se za konec zahvalim:
- poslancu v državnem zboru RS Dušanu Stojanoviču, ki naše interese odlično zagovarja v Ljubljani,
- podžupanoma dr. Petru Pungartniku in Martini Šisernik za izjemen doprinos k delovnemu procesu naše občine, še posebej sedaj v obdobju intervencijskih del zaradi poplav,
- mestnim svetnicam in svetnikom za konstruktivno delo v mestnem svetu,
- predsednikom vaških skupnosti in mestnih četrti ter njihovim članom za opravljeno delo,
- sodelavcem in sodelavkam v občinski upravi še posebej direktorici Darji Vrčkovnik, ki ustvarjajo za skupnost,
- zaposlenim v javnih zavodih, javnih podjetjih in institucijah v naši občini, ki sledijo viziji našega razvoja,
- številnim podjetnikom, ki družbeno odgovorno delujejo v naši občini,
- vsem članom društev ter drugim posameznikom, ki skrbijo za kulturni, umetniški in športni utrip mesta,
- vsem dosedanjim, še posebej pa letošnjim prejemnikom občinskih odličij za njihov prispevek k razvoju in ugledu Slovenj Gradca.
- navsezadnje tudi komisiji za podelitev občinskih priznanj, ki vsako leto opravijo zelo zahtevno delo in predlagajo kandidate v potrditev mestnemu svetu.
Drage občanke in občani, dragi gostje, spoštovani nagrajenci!
Za praznik vam simbolično podarjam seme stare koroške sorte pšenice, ki ga boste prejeli pri izhodu, ob zaključku današnje prireditve. Hvaležen sem za vaš prispevek k razvoju in rasti naše skupnosti. Sejmo skupaj ljubezen in ne sovraštvo, mir in ne vojne, srečo in ne nesreče, sodelovanje in ne nasprotovanje, povezovanje in ne razdor, kajti, kar kdo seje, to bo tudi žel.
Iskrene čestitke ob prazniku, praznujmo ga ponosno!
Živel Slovenj Gradec! Živela Slovenija!«
Bogdan Gabrovec, dolgoletni športni funkcionar, se je leta 1976 iz Maribora preselil v Slovenj Gradec. Kot športnik judoist, takrat že mojster juda, je bil med ustanovitelji judo kluba v Slovenj Gradcu (1977), kasneje so po njegovi zaslugi nastajali judo klubi tudi v drugih koroških krajih.
Vizijo razvoja in uveljavitve juda je širil navzven. Leta 1994 so ga izvolili za predsednika Judo zveze Slovenije, dve leti kasneje je postal predsednik Športne zveze Slovenj Gradec. Prvo je vodil kar dvajset let, drugo tri zaporedne mandate. Judo zveza se je pod njegovim vodstvom mednarodno uveljavila in dosegla izjemne uspehe na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih.
S funkcije Judo zveze Slovenije je odstopil nekaj dni pred izvolitvijo na čelo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), v katerem je prej deloval kot podpredsednik. Olimpijski komite Slovenije je kot neprofesionalni predsednik vodil dva mandata. V tem času je med drugim uredil financiranje regijskih pisarn kot podaljšane roke OKS in s tem omogočil realizacijo projektov OKS na lokalnem in regijskem nivoju. Prizadeval si je za izboljšave na področju financiranja športa (Zakon o investicijah v slovenski šport) tako na lokalnem kot na nacionalnem nivoju.
Bogdan Gabrovec je častni predsednik Judo zveze Slovenije in častni predsednik slovenjgraškega judo kluba. Poleg njega se samo še dva Slovenca ponašata z najvišjo stopnjo mojstrskega pasu, imenovano 7 DAN, ki mu ga je podelila Svetovna judo zveza. Je tudi prejemnik enega najvišjih državnih odlikovanj Japonskega cesarstva. Državni svet mu je podelil plaketo za prostovoljstvo in plaketo za izredni športni prispevek k razvoju slovenskega športa.
Občinska nagrada
Prejemnik nagrade Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2023 je magister Stane Berzelak, profesor sociologije in zgodovine ter magister didaktike, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec, urednik in soavtor številnih del, prejemnik različnih plaket in nagrad.
Njegova izkušnja s poučevanjem v različnih programih Šolskega centra Slovenj Gradec v osemdesetih in devetdesetih letih mu je omogočila širok pogled na problematiko slovenskega srednjega šolstva.
Med dolgoletnim vodenjem gimnazije je ves čas sledil usmeritvi, da je dijake potrebno ne le izobraziti ampak jim s številnimi različnimi pristopi in vključevanji v projekte obogatiti širino pogledov, razvijati kritično razmišljanje in se prilagajati njihovi vedoželjnosti in dinamičnosti.
Z razmišljanjem, ki mu je sledil, je tako imel kot član komisije Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pomembno vlogo pri sodelovanju prenove gimnazijskega programa. Gimnazijo Slovenj Gradec je postavil za model za sistemske spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih gimnazijskega programa. Z njegovim vodenjem je gimnazija dosegla ugled ne le v slovenskem izobraževalnem prostoru, ampak tudi širše.
Bil je predlagatelj različnih projektov, tudi medpredmetnih, med katerimi je prostovoljni projekt »Z roko v roki« eden večjih. Gimnazija Slovenj Gradec je z njegovim vodenjem dosegla ugled ne le v slovenskem izobraževalnem prostoru, ampak tudi širše.
Občinske plakete
Fakulteta za tehnologijo polimerov (FTPO) edina v Sloveniji ponuja vsebinsko zaključen študij na področju polimernih tehnologij in materialov in v zaokroženo celoto povezuje študij, raziskovanje in sodelovanje z industrijo. Študentom iz vse Slovenije omogoča študij na prvi in drugi stopnji. Zaposljivost njihovih diplomantov je prvih šest mesecev po diplomi kar 98-odstotna.
Poleg študijske dejavnosti je FTPO od ustanovitve razvila tudi kakovostno in mednarodno priznano raziskovalno dejavnost, s storitvami Centra za sodelovanje z gospodarstvom pa je postal cenjen partner polimerne industrije v Sloveniji in širše.
FTPO v Mestni občini Slovenj Gradec deluje kot spodbujevalec regionalnega razvoja, ustvarja nova delovna mesta za visoko izobražen kader, nudi vrhunske raziskovalne storitve in spodbuja razvoj lokalnih podjetij. Fakulteta je mesto Slovenj Gradec postavila na zemljevid slovenskih visokošolskih središč.
Ilija Jović je športno-turistični delavec iz Beograda, iskren prijatelj in velik ambasador Slovenj Gradca v Republiki Srbiji in ostalih nekdanjih republikah skupne države, v državah Evropske unije, pa tudi v arabskih državah. Preko agencije, ki jo vodi, v naše mesto vsako leto pripelje veliko število športnic in športnikov, ki polnijo naše nastanitvene kapacitete in koristijo našo športno infrastrukturo. Skupaj letno ustvari okoli sedem tisoč nočitev.
Po njegovi osebni zaslugi in ob njegovem izdatnem angažiranju je v zadnjih letih gostil klube kot so: Voždovac, Inđija, Istra Pula, Balzan Malta, Sarajevo, Borac Banja luka, Dinamo Pančevo, Crvena zvezda, Partizan in drugi …
Ilija Jović je vrsto let tudi vezni člen z našim partnerskim mestom Gornji Milanovac. Njegova agencija je v prenesenem pomenu 'turistični konzulat' Slovenj Gradca in Slovenije v Beogradu in Srbiji. Zaradi njegovega dela in truda se je Slovenj Gradec uveljavil kot eno od boljših središč za organizacijo priprav, turnirjev in večjih tekmovanj.
Murko, tradicionalna, domača in družinska gostilna letos praznuje 120-letnico. Znani so po ohranjanju in ponudbi tradicionalnih koroških jedi, ki jih ustvarja že četrta generacija Murkotovih s pomočjo pete generacije, ki pa je ponudbo še dodatno pomladila s posebnimi sladicami in ginom.
Gostilna Murko je družinsko podjetje, ki veliko prispeva k razvoju gostinsko-turistične ponudbe ter prepoznavnosti in ugledu Mestne občine Slovenj Gradec. Lastnica Cvetka Murko Hajtnik je že 25 let tudi predana mentorica dijakom slovenjgraške gostinske šole, ki k njim prihajajo na delovno prakso. V okviru gostilne deluje tudi teniški center ter mikro destilarna gina, ki je v celoti plod dela pete generacije v čast prvi. Za odličnost in gostoljubnost so prejeli več odličij in priznanj.
Avtor portreta: Ljubljana info