Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec se je seznanil s Prometno študijo mesta Slovenj Gradec, ki jo je izdelalo podjetje Lineal. Predstavil jo je vodja projekta Matej Dobovšek.
Namen prometne študije je zasnovati takšno prometno omrežje, ki bo v prihodnjih dvajsetih letih: doprineslo k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, zagotavljalo učinkovito dostopnost za vse, pa tudi višji nivo prometne varnosti ter omogočilo razvoj uravnotežene prometne pobude in prispevalo k nadaljnjemu razvojnemu preboju turizma.
Promet znotraj mesta Slovenj Gradec na letni ravni narašča v povprečju za 1,6 do 2,5 odstotka. Med največje generatorje prometa spada Splošna bolnišnica Slovenj Gradec z okoli 1000 zaposlenimi in dnevnimi obiskovalci ambulant (tudi do 680) ter Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Prometno najbolj obremenjena so križišča, preko katerih potekajo glavni tranzitni tokovi na osi Velenje-Dravograd (v obe smeri), Slovenj Gradec-Kotlje (v obe smeri) ter turistični tokovi v smeri smučišča Kope.
Parkirišča
Študija je pokazala, da je večina javnih parkirnih površin kapacitetno preobremenjenih: 11 od 15-ih javnih parkirnih površin je beležilo več kot 85-odstotno zasedenost, 100-odstotno zasedenost pa beležijo parkirišča Glavni trg, Gosposvetska cesta in parkirišče v Cankarjevi ulici.
Kolesarski promet
Občina je na tem področju že veliko storila. Ponaša se z razvejanim kolesarskim omrežjem, kolesarskimi postajališči za parkiranje koles, postavljeno prometno signalizacijo, opremo za varno vodenje kolesarje.
Vizija razvoja
Nadgraditi obstoječe primere dobrih praks ter sočasno izvesti sveženj novih ukrepov v podporo prepoznavanju potencialov, ki jih ima jo hoja, kolesarjenje in uporaba storitev javnega potniškega prometa.
Scenariji bodočega urejanja prometa v mestu Slovenj Gradec
Študija obravnava pet različnih scenarijev bodočega urejanja in vodenja prometa v mestu in potrjuje pozitiven vpliv južne obvozne ceste na prometno razbremenitev Podgorske ceste in Celjske ceste. Na tem območju se pričakuje upad prometa v povprečju med 40 in 60 odstotki. Južno obvoznico bodo v deležu 45 odstotkov uporabljala vozila v tranzitu, 55 odstotkov pa vozila s začetkom in koncem v mestu Slovenj Gradec.
»Prvi scenarij je najbolj osnoven, če ne se zgodi nič oziroma če pride do minimalnih sprememb,« je povedal Matej Dobovšek iz Lineala. Po oceni strokovnjakov se kot najbolj optimalen kaže scenarij pet, ki med drugim predvideva ukinitev parkirišč na Glavnem trgu in na Poštni ulici, dve lokaciji za parkiranje (večnivojsko modularno parkirišče pri Nami in na območju pri upravni enoti), južno obvoznico, priključno cesto od križišča pri Nami do starotrške ceste (mimo Adienta, ki je za zdaj slepa ulica, a ima po oceni strokovnjakov iz Lineala dober potencial), upošteva pa tudi navezanost na tretjo os.
»Glavne ugotovitve so, da bo največji vpliv na odvijanje promet imela južna obvoznica, ki bo prometno razbremenila Celjsko cesto za 40 do 60 odstotkov,« je rekel Matej Dobovšek.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler: »Iz študije izhaja, da Slovenj Gradec v naslednjih dvajsetih letih nujno potrebuje nove parkirne površine, pa tudi južno obvoznico«.
ŠTIPENDIRALI BOMO PERSPEKTIVNE DIJAKE IN ŠTUDENTE
Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je obravnaval osnutek odloka o štipendiranju perspektivnih dijakov in študentov v Mestni občini Slovenj Gradec, ki sta ga predstavila dr. Silva Roncelli Vaupot, predsednica delovne skupine za pripravo Odloka občinskega štipendijskega sklada Mestne občina Slovenj Gradec in Darko Sagmeister, vodja Oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve.
Čeprav so v Sloveniji zelo raznolike možnosti za pridobitev štipendij (Zoisove, kadrovske, štipendije za deficitarne poklice, štipendije AD – Futura, štipendije državnih organov, štipendije nepridobitnih organizacij in štipendije tujih ustanov ter druge), je pomembno, da štipendije podeljujejo tudi občine. Odslej bo štipendije na pobudo župana Tilna Kluglerja podeljevala tudi Mestna občina Slovenj Gradec.
»Štipendije bodo namenjene perspektivnim dijakom in študentom, ki dosegajo več kot povprečen učni uspeh in so v preteklem šolskem ali študijskem letu dosegli izjemne dosežke iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti,« je povedala dr. Silva Roncelli Vaupot. Pojasnila je, da se bo s štipendisti vzpostavila stalna komunikacija in spremljanje njihovega razvoja s ciljem, da se jih kar najbolje vključi v dogajanje v Mestno občino Slovenj Gradec. »Nastala bi skupnost štipendistov – mladih perspektivnih šolajočih občanov, ki bi jih motivirali za aktivnejšo vlogo v življenju občine,« je v obrazložitvi zapisala dr. Silva Roncelli Vaupot.
Prve štipendije bo Mestna občina Slovenj Gradec podelila za šolsko oz. študijsko leto 2023/2024 za eno šolsko oz. študijsko leto, pri čemer bo štipendist lahko kandidiral za štipendijo še naprej, do konca rednega šolanja, a pod pogoji, ki jih določa Odlok.
Razpisanih bo pet štipendij: dve za srednješolsko in tri za višje ali visokošolsko podiplomsko izobraževanje. Letno bo za štipendiranje na voljo deset tisoč evrov. Razpis bo objavljen julija na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec, obvestilo o tem pa bo mogoče najti tudi v občinskem glasilu SGlasnik. Razpis bo za dijake odprt od 20. avgusta do 20. septembra, za študente pa od 20. septembra do 20. oktobra.
Osnutek odloka o štipendiranju je pripravila delovna skupina, ki so jo sestavljale strokovnjakinje iz različnih področij: dr. Mojca Čerče (srednje in višje šolstvo), Nada Duler (osnovno šolstvo), Andreja Vehovar Pezdirc (štipendiranje in potrebe invalidov) in vodja skupine, dr. Silva Roncelli Vaupot (visoko šolstvo).
JAVNO PODJETJE KOMUNALA LANI REALIZIRALO VSE CILJE
Direktor Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec Jožef Dvorjak je članom mestnega sveta predstavil poslovno poročilo za leto 2022. V primerjavi z prejšnjimi leti, ki so bila zaznamovana z epidemijo koronavirusne bolezni, ga je označil za stabilno, v katerem so uspeli realizirati vse zastavljene cilje.
»Poslovanje je potekalo v planiranih okvirih, prav tako pa nam je na pomoč priskočilo vreme, ki je omogočalo zagotavljanje komunalne oskrbe brez večjih posebnosti. Podobno kot prejšnje leto se je poslovno najbolj poznala mila zima, ki v naši dejavnosti pomeni izpad prihodkov pri zimskem vzdrževanju cest,« je povedal Dvorjak.
Ob zaostrenih razmerah na energetskih trgih se je lani za več kot smiselno izkazala investicija v toplarno na lesno biomaso. »Je trajnostna naložba v okolje in lokalno energetsko neodvisnost, saj lahko z njo zagotavljamo nemoteno toplotno oskrbo mesta Slovenj Gradec in to po ceni, ki je med najnižjimi v Sloveniji. Ugodna pa ni samo cena, temveč je kotlovnica tudi odločen korak v prihodnost, v kateri se bomo morali energijo v pretežni meri naučiti proizvajati iz obnovljivih virov. Iz obnovljivih virov energije smo proizvedli 96 odstotkov toplote,« je opozoril direktor Komunale Slovenj Gradec.
Na strehi kotlarne sončna elektrarna
V podjetju so bili prav zaradi visokih cen električne energije lani še posebej aktivni pri optimalni porabi električne energije. V primerjavi z letom 2021 so porabo električne energije lani zmanjšali za 12 odstotkov: »Na streho nove kotlarne smo namestili tudi sončno elektrarno, ki bo pokrivala delno lastno porabo, viške pa prodajamo na trgu. Nekaj zelene energije proizvedemo tudi na MHE v Suhem dolu«.
Na področju vodooskrbe je podjetje zmanjšalo vodne izgube iz 27 na 24 odstotkov. V Suhem dolu se zaključuje gradnja čistilne naprave za pitno vodo (ultrafiltracija) in izgradnja manjkajočih vodovodov. »Kot glavni izvajalec smo prevzeli tudi izgradnjo fekalne kanalizacije na Legenski planoti in jo konec leta 2022 tudi dokončali. Vse stanovanjske hiše, predvidene za priključitev, so že priključene na javno kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo v Pamečah. Delovanje CČN v Pamečah in Dovžah je dobro, rezultati monitoringov so krepko pod mejnimi vrednostmi,« ocenjuje direktor Komunale Slovenj Gradec.
Odpadno blato v uporaben kompozit
Velik strošek za podjetje ostaja oddajanje odpadnega blata iz čistilnih naprav. Kot so pojasnili v podjetju, so lani začeli z aktivnostmi za postavitev naprave za predelavo odpadnega blata v uporaben kompozit. Jožef Dvorjak: »Investitor je zasebno podjetje, ki načrtuje, da bo proizvodnja stekla predvidoma v drugi polovici letošnjega leta«.
Stalnici poslovanja podjetja ostajata družbena odgovornost in trajnostni razvoj, poleg zavezanosti širši skupnosti pa tudi zavezanost svojim zaposlenim, ki so ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnih storitev in doseganja poslovnih ciljev.
V letu 2022 je podjetje ustvarilo 11.835.286 evrov prihodkov, kar je za 18 odstotkov več kot leta 2021 in 21 odstotkov več od načrta. Poslovno leto so zaključili z dobičkom v višini 50.963 evrov. Uspešni so bili pri obvladovanju zapadlih terjatev, ki se še naprej nižajo, glede na preteklo leto pa se je za 8 odstotkov povečal tudi kazalnik dodana vrednost na zaposlenega, ki kaže ekonomsko uspešnost in zdravo gospodarsko aktivnost podjetja.
Družbeno odgovorni
Za kontrolo kakovosti storitev in njihov vpliv na okolje imajo v podjetju uveden okoljski certifikat ISO 14001 ter certifikat za kakovost ISO 9001, ki ga vsako leto skozi zunanjo presojo uspešno obnovijo. Dodatna potrditev, da tudi v praksi delujejo trajnostno je Slovenska nagrado za družbeno odgovornost HORUS za projekt izgradnje kotlarne na lesno biomaso, ki so jo prejeli konec lanskega leta. »To je že naša druga nagrada, prvo smo prejeli leta 2020 in sicer za strateško celovitost na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v našem podjetju,« je povedal direktor Komunale.