Tudi letos je najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja, in sicer 23.487 evrov, kar pa je precej manj od lanskih zneskov, saj letošnji hlodi javorja niso dosegli kakovosti lanskih. Kupec najdražjega hloda prihaja ponovno iz Italije. Najvišje cene do zdaj so na licitaciji dosegli hlodi smreke, hrasta in macesna. Najdražja smreka je z območja slovenjgraške občine, dosegla je rekordni znesek tako bo kubičnem metru kot po hlodu, prodali so jo za dobrih 9 tisoč evrov. Največ je bilo letos hrasta, ki se je tudi najbolje prodajal, pravi Jeromel.
Večina lesa na licitaciji je iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške, letos prvič tudi z Madžarske. Tudi kupcev je največ iz Slovenije, sledjo Avstrijci in Italijani. Celotna licitacija je vredna okoli 4, 5milijona evrov, končni znesek po drugem krogu licitacije pa bo še višji. Veliko je ostalo neprodanega gorskega javorja slabše kakovosti, medtem ko so prodali vse vrhunske hlode.
Zaradi velike količine pripeljanega lesa je organizatorjem letos zmanjkalo predvidenega prostora, zato so poleg osmih hektarjev v bližini zagotovili dodaten hektar površin, tako so lahko sprejeli ves les, ki so ga lastniki ponudili. »Lokacija je velika težava, zato smo zamikali datume, ki smo jih že prej določili. Kasnili smo za en mesec predvsem zaradi pretoplega vremena v januarju. Želimo si, da bi zagotovili utrjen prostor oziroma poti, da bi lahko delali licitacijo v vsakem vremenu,« pojasnjuje Jeromel.
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je ob tej priložnosti poudaril, da je resno delo v vseh teh letih dalo rezultate in uspelo lastnike gozdov prepričati, da se pridružijo licitaciji. »Treba pa je bolj aktivirati še manjše lastnike gozdov.«
Direktor Zavoda za gozdove RS Gregor Danev: »To je neprestano učenje, da znamo prepoznati visoko vrednostne hlode. Trud in učenje se poplačata, na dražbi je prisotnih vedno več lastnikov. Gozd je največje slovensko naravno bogastvo. Želim si, da delamo z njim smotrno, trajnostno. «
Tomaž Hrovat, direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, je poudaril, da je za doseganje takšnih rezultatov, kot jih dosega licitacija, treba v gozd trajno in dolgoročno vlagati. »Poglaviten je delež domačih kupcev. To pomeni, da se notranja veriga, kar je želja tako ministrstva kot celotne družbe, vzpostavlja in jači. Licitacija je velik logističen podvig, očitno je zgodba dobra, verjame, da bo živela tudi naprej.«
Slovenjgraški župan Tilen Klugler je čestital organizatorjem za ponovno uspešno izvedbo licitacije »Ta dogodek je za Slovenj Gradec zelo velikega pomena. Daje velik potencial za razvoj za celotno Slovenijo, lastniki lahko na enem mestu ponudijo hlode, ki so nekoč morda končali v pečeh. Prav tako je pomembna za razvoj turizma, zaradi tega dogodka nas obiščejo ljudje z vsega sveta. Pomeni pa tudi učilnico na prostem za naše dijake. Več razlogov je torej, da licitacijo ohranimo tukaj v našem mestu.«
Slovenjgraški poslanec v državnem zboru RS Dušan Stojanovič je ob tej priložnosti poudaril, da gre pri licitaciji za dobro sinergijo vseh dejavnikov in služb. »Priznanje vsem naporom, ki jih lokalni organizatorji vsako leto vlagajo v to, da ta dogodek ohranjamo v Slovenj Gradcu in da se licitacija z vedno novimi rekordi širi.«