Mladi parlamentarci so svoja stališča in mnenja najprej soočili v skupinah, nato pa so se vrnili v plenarni del, kjer so poročali o svojem delu. Na kocu je sledila razprava.
Najprej je o svojem delu poročala 1. skupina. Povedali so, da so v njihovi skupini razpravljali o otrokovih sposobnostih in osebnostnih lastnostih. Menijo, da lahko otrok svoje sposobnosti najbolje razvija in spoznava v šoli pri rednem pouku in še posebej pri interesnih dejavnostih. Tam lahko ugotovi, kaj ga sploh zanima, kaj mu ni všeč in kakšno dejavnost tudi opusti. Pri izbiri športa in interesnih dejavnosti jih največkrat usmerjajo starši, odločijo pa se sami. Luka pove, da so bila mnenja glede pouka na daljavo zelo deljena. Skrbi jih zamujena snov, ki je ne bodo nadoknadili. Imeli so dosleden stik na daljavo z učitelji, tudi dosti individualne pomoči, zelo pa so pogrešali stik v živo, ki se ga ne da nadomestiti.
2. skupina je razpravljala o močnih področjih otrok. Ugotavljajo, da na razvoj otrokovih močnih področij vplivajo starši in učitelji. Otrokova močna področja so pomembna za izbiro poklica, zato je dobro, da jih otrok pozna in razvija. Izpostavili so, da je najpomembnejši lasten interes za razvoj. Pri odkrivanju močnih področij pomagajo izbirni predmeti. Za doseganje cilja sta pomembni potrpežljivost in vztrajnost. Včasih je ovira tudi družba. Glede pouka na daljavo ugotavljajo, da je bilo manj priložnosti za razvijanje močnih področij, pa tudi manj priložnosti za napredek na šibkih področjih.
O poklicih prihodnosti je razpravljala 3. skupina. Med področji, ki se bodo v prihodnosti najbolj razvijala, vidijo ekologijo, robotiko in tehnologijo nasploh. Vseh poklicev pa ne bodo mogli nadomestiti roboti, nekdo bo moral upravljati z roboti. Pomemben bo razvoj šolstva, ki se bo moralo prilagoditi, poklic učitelja bo gotovo ostal. Na izbiro poklica bodo vplivali poklici, ki bodo iskani v prihodnosti, najpomembnejši dejavnik pri izbiri bo še vedno veselje do poklica. Poklici se bodo preoblikovali tudi znotraj časa delovne dobe posameznika. V času epidemije se je pokazalo, da so in bodo pomembni poklici s področja zdravstva, šolstva, socialne oskrbe, psihologije, novinarstva. Izpostavili so pomen verodostojnih informacij. Glede pouka na daljavo so bila mnenja zelo raznolika, resna ovira za marsikoga je problem dostopa do interneta, slaba povezava. V tem času so postali bolj samostojni in iznajdljivi. Se pa vsi strinjajo, da je boljši pouk v živo.
V 4. skupini so razmišljali o tem, da vajeništvo in praksa omogočata razvijanje potrebnih spretnosti in uvajanje v poklic. Za določen poklic se dijaki iz prakse veliko naučijo. V osnovni šoli pogrešajo praktične vsebine, želijo si, da bi v šoli lahko npr. kuhali in izdelovali več praktičnih izdelkov. Pri pouku na daljavo izpostavijo, da je praksa postala v času epidemije velik problem, sploh v poklicnih šolah. Zase pravijo, da so postali bolj sposobni samostojno poiskati odgovor, bolje so se seznanili z rabo računalnika za namen učenja.
Odvila se je razprava, kjer so parlamentarci večkrat izpostavili, da bodo morali biti samoiniciativni, aktivni in ambiciozni, da bodo uspeli v poklicu, ki si ga želijo. Izpostavili so tudi samostojnost in vztrajnost. Razprava se je večkrat ustavila ob tem, da si želijo spoznavanja poklicev in delovnega okolja na terenu.
Mladi so pokazali, da se zavedajo pomena izbire poklica, sprememb v svetu, zavedajo se, da bodo morali biti vztrajni in iznajdljivi, da jim bo uspelo. Izkazali so visoko stopnjo kulture pogovora. Medobčinski otroški parlament je prvič potekal preko videokonference, kar je izvedbo sploh omogočilo. So pa vsi udeleženci pogrešali stik v živo, ko lahko sogovorcu pogledaš v oči.
IV/DS