»Odkar sem prišel na to mesto, je sodelovanje z občinami in ljudmi, ki so utrpeli posledice hude ujme ena od ključnih stvari. Obiskali bomo vse regije, vsa območja. Prvi del mojega obiska je bil namenjen pregledu tega, kar je narejeno, drugo, kar je danes v delu in tretje, kaj bo dokončano do konca junija, ker končamo z izrednimi ukreši,« je v Slovenj Gradcu izjavil minister Jože Novak.
Minister je rekel, da je zadovoljen z videnim na terenu. »Narejeno je več, kot je bilo načrtovano. Na Koroškem je narejeno 78 kilometrov vodotokov v končno stanje v okviru interventnih ukrepov, v celi Sloveniji pa je interventno popravljenih preko 600 kilometrov vodotokov. Na Koroškem imamo v teku še okoli 20 kilometrov, v celi Sloveniji pa okoli 200 kilometrov vodotokov. Obljubljajo mi, da bodo do konca marca, ne ko konca junija, dokončanih še preostalih 200 kilometrov vodotokov. V Sloveniji bo tako skupno urejenih več kot tisoč kilometrov vodotokov,« je povedal minister.
Napovedal je, kaj bo temu sledilo. »Po interventnih ukrepih, ki jih bomo zaključili ob poletju, bomo na vladi na 40 milijonov evrov povečali letna vzdrževalna dela. Precejšen del bo odpadel tudi na koroški del. Očitno, glede na zanemarjen čas v preteklosti, je še veliko stvari še dodatno za postoriti zato, da bi bili varni pred poplavami, ki so posledica podnebnih sprememb,« je pojasnil minister in opozoril, da bomo prav zaradi njih še priča dogodkom, kakršni so bili lanski.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je napovedal, da se na Koroško, pa tudi v druge regije, vrne aprila, da bi preveril realizacijo dogovorjenega. »Dali smo predlog letnega programa za to območje. Z župani smo se dogovorili, da ga v tednu dni pregledajo, posredujejo morebitne pripombe in predloge, kaj bi morali v tem delu še postoriti v okviru rednega letnega vzdrževanja. »To, kar pa je novost, sta pa dve stvari: po zakonu imamo predviden petletni program sanacije, v katerem pa bomo urejali stvari, ki niso povezane le s čiščenjem strug, ampak se bomo ukvarjali s trajnejšimi rešitvami, ki bodo vzdržne tudi proti podnebnim spremembam. Četrta faza pa predvideva projektiranje novih investicij za vode, ki trideset let niso bile nikoli narejene. Računamo, da bodo nove investicije stekle po letu 2026,« je obljubil minister in pripomnil, da se en vložen evro na takem področju podeseteri.
Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je bil po pogovoru z ministrom in ekipo optimističen: »Ministrstvo za naravne vire in prostor je zasedla res operativna ekipa. V kolikor bomo sledili vsem začrtanim rokom sem optimist, a bo Slovenija v najkrajšem možnem času tudi sanirana. Vsi ugotavljamo, da je največji problem pri pridobivanju projektne dokumentacije tako na lokalnem kot na državnem nivoju. Če projektne dokumentacije ni, ne moremo na teren. Slišali smo, da je za vodotoke na našem območju letos na voljo 21,4 milijona evrov v letošnjem in naslednjem letu, kar se zdi malo za vzdrževalna dela, zato apeliram, da naredimo temeljito analizo stanja na terenu, saj župani dejansko poznamo vsak kotiček v občini. Projekti naj sledijo temu, pa tudi državni proračun«.
Ob robu delovnega sestanka ministra Jožeta Novaka s koroškimi župani in županjo je pred MKC potekal miren protest slovenjgraških kmetov, ki so opozarjali na problem suhega zadrževalnika v povezavi z gradnjo južne obvoznice. Mestna občina Slovenj Gradec oboje umešča v prostor za državo. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je v zvezi s tem izjavil upanje, da bo občina z vodarji in kmetijci čimprej uskladila drugo mnenje, v katerem pa predvsem kmetijci zahtevajo veliko več, kot so zahtevali v prvem mnenju. »Opozoriti moram, da peljemo postopku po starem ZP načrtu, kjer negativnega drugega mnenja nosilci urejanja prostora ne morejo izdati, izdati nam morajo le soglasje, ali smo uskladili vse iz prvega mnenja oziroma nas napotiti, kako izpolniti vsa navodila iz prvega mnenja. Naše videnje je, da smo to izpolnili. Njihovo videnje pa je, da bo potrebno storiti še določene aktivnosti, ki v prvem mnenju niso bile zajete. Verjamem, da bomo čimprej pridobili drugo pozitivno mnenje. Je pa tudi zakon napisan v smeri, da v kolikor nosilec urejanja prostora ne poda svojega mnenja v zakonskem roku, lahko gremo na mestni svet in ta prostorski akt sprejmemo,« je rekel župan.
»Kmetje nikakor ne nasprotujemo poplavni varnosti, ne nasprotujemo širitvi mesta oziroma razvoja mesta in regije, kmetje samo zahtevamo, da smo slišani in da se delajo projekti, ki so dolgoročno sprejemljivi in ki ne uničijo toliko kmetijskih zemljišč,« je v imenu kmetov opozorila Andreja Hace.