Na posvetu je direktorica CUDV Črna na Koroškem, Dalja Pečovnik, predstavila pilotni projekt preseljevanja uporabnikov iz institucije v skupnost, ki ga v okviru projekta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja za vzhodno kohezijsko regijo CUDV Črna na Koroškem skupaj s partnerjem Inštitutom RS za socialno varstvo, v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.
Operacija predvideva preobrazbo oziroma začetek deinstitucionalizacije (preseljevanja) zavoda CUDV Črna na Koroškem, kot jo narekujejo Skupne evropske smernice za prehod k skupnostnim oblikam oskrbe. Cilj operacije je preseliti najmanj 70 stanovalcev v skupnost v naslednjih treh letih in razviti nove storitve za neodvisno življenje v skupnosti ob primerni podpori, ki bo naravnana na potrebe posameznika. Stanovalci bodo ob podpori zaposlenih vključeni v sam proces preobrazbe in v procese odločanja.
Na Koroškem je k projektu pristopilo pet občin: Črna na Koroškem, Mežica, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. V Mestni občini Slovenj Gradec bodo v okviru projekta izgradili dve bivalni enoti na Ozarah, šli pa so tudi v odkup dveh stanovanj, ki bodo uporabnikom omogočila samostojnejše življenje v skupnosti, ob ustrezni podpori in pomoči zaposlenih delavcev CUDV Črna Na Koroškem.
Ena izmed njihovih nalog je tudi seznanjati skupnost s tovrstno problematiko in odpravljati družbene stereotipe in predsodke o ljudeh z motnjami v duševnem razvoju in o tem je spregovorila tudi prva govorka na okrogli mizi, Barbara Kobal Tomc, direktorica inštituta RS za socialno varstvo, ki CUDV Črna na Koroškem nudi ustrezno pomoč in podporo pri izvajanju projekta. Detabuizacija in destigmatizacija ljudi z duševno motno ter možnost njihove vključitve v lokalno skupnost sta temeljna pogoja za uspešno izvedbo preselitve. Deinstitucionalizacija namreč ne pomeni nič drugega kot preselitev uporabnikov v lokalno skupnost, kjer bodo lahko zaživeli življenje, kot si ga želijo.
Mateja Tajnšek iz Mestne občine Slovenj Gradec je poudarila podporo lokalne skupnosti, brez katere bi bil proces preselitve uporabnikov zelo težak. Na pobudo bivše uporabnice CUDV Črna na Koroškem in ob podpori lokalne skupnosti in njihovih odločevalcev, so v Mestni občini Slovenj Gradec konec preteklega leta med občinske denarne pomoči uvrstili tudi doplačilo za bivanje v najemnem stanovanju v okviru procesa deinstitucionalizacije, ki uporabnikom omogoča, da ob podpori osebne asistence zaživijo samostojno življenje v svojem najemnem stanovanju, pri čemer lahko posledično sami odločajo o temu, kdaj bodo zjutraj vstali, kaj bodo jedli, kako bodo preživeli dan ipd.
Vodja koroške enote centra za socialno delo Urška Krevh je nato skupaj s koordinatorko za invalidsko varstvo, Tanjo Pušnik, predstavila še pravice, ki jih lahko posamezniki uveljavljajo pri centrih za socialno delo, pri čemer je za ljudi z motnjami v duševnem razvoju za samostojno življenje v skupnosti še posebej pomembna pravica do osebne asistence.
V drugem delu so se predstavila različna društva, ki na tem področju delujejo v lokalni skupnosti: Ozara, Altra, Društvo Sonček, Društvo Sožitje, Zavod Risa. Vsi so poudarili pomembnost podpornih služb pri vključevanju posameznika v skupnost ter pa prvenstveno upoštevanje želja posameznikov, kaj si le-ti želijo in česa ne. Vsi pa so povabili k skupnemu sodelovanju uporabnike bivalne enote, ko se bodo preselili v Slovenj Gradec in pod pogojem, da si bodo to tudi želeli.
Oglasila se je tudi predstavnica staršev varovancev v VDC Slovenj Gradec, ki prav letos praznuje 30. obletnico delovanja. Izpostavila je, da se starši starajo in v nedogled ne bodo mogli skrbeti za svoje otroke, ki pa so navajeni življenja doma. Projekt deinstitucionalizacije govori o preseljevanju obstoječih uporabnikov v lokalno skupnost, pogreša pa to, da bi na ravni države začeli razmišljati o tem, kaj se bo zgodilo s tistimi ljudmi, ki živijo doma in zanje skrbijo starši, ko enkrat starši ne bodo zmogli več skrbeti zanje. S tem je za konec odprla novo, zelo perečo problematiko, ki jo bo morala začeti reševati država in začeti spreminjati svojo politiko tudi na tem področju.