»Pravice, ki jih imamo danes, kot so 40-urni delavnik, obvezni regres in razni dodatki, so s težkim bojem priborili naši predhodniki. Tega boja je danes premalo. Sindikalist je namreč lahko uspešen le, če za njemu stoji množica in skupaj diha za določen cilj. Prihajajo časi, ko bomo morali ta duh ponovno oživeti, stopiti skupaj, da nam naših, težko pridobljenih pravic ne bodo krčili pod pretvezo modernizacije in strukturnih sprememb,« je na shodu opozoril Jaka Šilak, sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Podravja in Koroške regije.
Dušan Stojanovič, koroški državnozborski poslanec je ob prazniku spomnil na pomen solidarnosti, pravične delitve dobičkov, ohranitve javnih servisov na področju šolstva in zdravstva ter skrb in pomoč tistim, ki so delo izgubili ali ga ne zmorejo več opravljati. »Praznik dela pa je tudi praznik tovarištva in praznik medsebojnega spoštovanja. Naj živi prvi maj! Naj živi Slovenj Gradec,« je na Kremžarjevem vrhu dejal Stojanovič.
Koča, najbolj zahodna pohorska planinska postojanka slovenske planinske poti, je v lasti in upravljanju Planinskega društva Slovenj Gradec. Nahaja se le nekaj minut hoje zahodno od najbolj zahodnega tisočaka na Pohorju – Kremžarjevega vrha (1164 m). Prvo kočo je zgradila mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu malo višje od sedanje in jo odprla decembra 1934, po vojni je PD Slovenj Gradec zgradilo novo in jo odprlo julija 1948.
Slovenjgraški planinci jo držijo v dobri kondiciji s prenovami, z dozidavo in vzdrževalnimi deli. V letu 2021 so pričeli z večjimi obnovitvami, saj so uspeli na razpisu MGRT za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi. Po besedah predsednika PD Slovenj Gradec Danila Goljata bodo dela predvidoma zaključena v prihodnjem mesecu: »Člani društva si želimo, da bi se ljudje vedno radi vračali na Kremžarico, kjer se resnično trudimo z obnovo in vzdrževanjem koče«.
Ta je tehnično in bivanjsko napredovala glede na potrebe planinstva in pohodniškega turizma. Od nje se vidi Uršlja gora, nekaj več razgleda pa je na travnati jasi v bližini, od koder pogled nese proti Košenjaku. Kot točka družabnega in kulturnega življenja Slovenj Gradca in Mislinjske doline je bila in je prizorišče kar nekaj tradicionalnih srečanj, ki ohranjajo športne, kulturne in družbene vrednote – tako tudi prvomajsko druženje, prvič organizirano leta 1983 skupaj s sindikatom. Takrat so pohodniki prejeli spominska darila (priponke, lesene deske, skodelice, klobuke, senčnike, kape). Vmes je sodelovanje s sindikati zastalo.
V letu 2019 je v organizacijo shoda vstopila Mestna občina Slovenj Gradec s pretežnim delom financiranja spominskih daril in pogostitve 'na žlico' in v letu 2021 tudi Svobodni sindikati. Tudi letos. Na letošnji praznik dela so ponudili pasulj. Na treh vstopnih točkah so pohodniki dobili kape in bon za malico. Letošnji kulturni program se je odvil v sodelovanju z glasbeno šolo in domačimi ljubiteljskimi vokalnimi zasedbami, katerim se vedno rad pridruži pevski sestav Gradiški fantje pod vodstvom Eve Mori.
»Praznik dela je poklon borbi za delavske pravice: krvavim demonstracijam leta 1886 v Čikagu, od leta 1945 je to tudi naš državni praznik, namenjen zgodovinskemu spominu pridobljenih delavskih pravic, v današnjem času pa pomnik negotove, nestabilne oblike delavstva, dostopa do socialnih pravic,« spomni podžupanja MO SG Martina Šisernik, ki že leta sodeluje na prvomajskih srečanjih na Kremžar'ci, kot vrhu in koči rečemo domačini.
»V naši mestni občini se je z leti oblika dela in delavstva precej spremenila. Industrijska podjetja so se zapirala, njihovi prostori so dobili druge namembnosti. Delavci so bili nenehno iskalci zaposlitve. Razvoj podjetništva in malih družinskih podjetij je ponudil nova delovna mesta. Danes lahko ugotovimo, da se je odstotek iskalcev zaposlitve zmanjšal, povečala pa se je potreba po iskanju delavcev za deficitarne poklice: v gradbeništvu, zdravstvu, gostinstvu, turizmu,« še pravijo na občini, kjer opažajo, da se socialne stiske ljudi povečujejo. »Še vedno obstajajo potrebe po denarni pomoči zaradi materialne ogroženosti tudi zaposlenih. Še vedno so kršene temeljne delavske pravice: slabo plačano delo, mobing, prekarstvo … Praznik je čas, da o tem razmislimo,« opozarja podžupanja.
Tekst: MOSG, AP
Fotografije: MOSG