Spoštovane občanke, cenjeni občani.
Le še tri leta nas ločujejo od treh desetletij, odkar je na naših drogovih zaplapolala nova zastava. Zastava, ki nas je na poti k samostojnosti in neodvisnosti spremljala vse od 26. junija leta 1991 dalje, ko so jo na drog pred Državnim zborom Republike Sloveniji prvič ponosno, ob zvokih nove državne himne, dvignili častniki slovenske Teritorialne obrambe.
Dan državnosti je praznik, ki ga moramo proslavljati s ponosom. Več stoletne sanje Slovencev o samostojni državi so se vendarle uresničile. Priborili smo si jo. Izkoristili smo zgodovinski trenutek. Kar se nam je dotlej zdelo nemogoče, je postalo stvarnost. Optimizem, složnost, odločnost, pogum in veselje. Pred 27 leti so prav ta čustva zaznamovala utrip zadnjih junijskih dni. Doživljali smo jih srčno, nepozabno.
Državni praznik je tudi dan, ki ga moramo obeležiti spoštljivo. V času pred 27. leti smo namreč dozoreli in oblast vzeli v svoje roke. Pokazali smo sebi in svetu, da smo pripravljeni sprejeti odgovornost za napredek in razvoj moderne, demokratične, čeprav geografsko in demografsko majhne države. Države z jasno začrtano vizijo in potjo, po kateri stopamo zadnjih sedemindvajset let. Države, katere širina je precej večja od geografskih koordinat, ki nam jih svetovni zemljevid pač namenja. Države, kjer domujemo in ustvarjamo delovni, civilizirani in odprti ljudje, zaradi katerih si državnost tudi zaslužimo.
Državni praznik je pravzaprav dan – domovine. A domovina je veliko več, kot zgolj mednarodno pravno priznana država, katere potni list nam je, kot njenim državljanom, dodeljen v uporabo. Slovenski pregovor pravi: »Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč, ker je njegova.«.
Pa je res tako?
Ali se ne morda prevečkrat, po skoraj treh desetletjih samostojnosti, ponovno prepogosto sprašujemo, kdo so v resnici naši gospodarji? Ali nam integracije, kakršna je recimo Evropska unija, resnično nudijo pričakovan ekonomski napredek, varnost, zavetje? Smo še samostojni? Neodvisni?
Kakorkoli že, samostojni in neodvisni bomo ravno toliko, kolikor se bomo zase, za svoje cilje, vrednote in za svojo prihodnost, znali zavzeti sami. Kolikor se bomo spoštovali sami, toliko nas bodo spoštovali tudi drugi. Bodimo še naprej zgled, s kakršnim smo leta 2004 med prvimi novonastalimi državami postali del evropske družine. Ustvarjajmo složno, enotno in pogumno. Tako bodo ponosni na nas tudi vsi tisti, ki so leta 1991 verjeli v prav takšno prihodnost mlade in neizkušene, a srčne in lepe deželice, naše domovine Slovenije.
Pred slabimi tremi desetletji smo imeli vse: zgodovinsko odločnost, pogum in vizijo. Imeli smo politično in diplomatsko modrost, ki nas je preudarno vodila v mednarodno priznanje in prepoznavnost. Družila nas je smelost, s katero smo se v oči zazrli negotovi prihodnosti. Želel bi si, da bi nas podobna modrost povezovala tudi v časih, ko se zdi, da smo Slovenci razdvojeni bolj, kot kadarkoli doslej. Želel bi si, da bi po naši Sloveniji ponovno zavel duh sloge in optimizma, prav tak, kakršen nas je junija 91 združil v želji po državnosti. In želel bi si, da bi ta duh postal vodilo vsem generacijam naših zanamcev, ki bodo Sloveniji zvesti, ker jih ne bo izneverila. Ker jim bo dobro doma in ne na tujem. Kajti, kot je dejal starorimski državnik in filozof Cicero: »Domovina je tam, kjer je človeku dobro«.
Naša domovina je Slovenija, dom pa je - naš Slovenj Gradec. In ker vse to, kar želimo domovini, želimo tudi mestu in mestni občini, v kateri prebivamo, ne moremo mimo želje, da bi v prihodnjem obdobju država bolj pozorno bdela nad nami, ki prebivamo na njenem obrobju. Ker tudi mi jo soustvarjamo in prispevamo za njeno delovanje. Morda še bolj, saj slednje zahteva od nas veliko več naporov, prilagodljivosti in spretnosti.
Tako kot pred 27 leti se tudi danes ne bojimo prihodnosti. Ker vemo, da bomo v ključnem trenutku znali stopiti skupaj in se spopasti z izzivi, pred katere nas postavlja prihodnost. Na državnem, pa tudi na lokalnem nivoju. V to sem prepričan. 751 let tradicije našega mesta govori temu v prid. Zato verjamem, da se bodo uresničile želje vseh nas – ustvarjati in ustvariti lepo, okoljsko in bivanjsko privlačno, varno in mirno, ekonomsko močno in kulturno bogato mesto, v katerem bo dobro vsem nam, njegovim prebivalcem.
Spoštovani!
Ob dnevu državnosti Republike Slovenije vsem iskreno čestitam, obenem pa se zahvaljujem vsem, ki s svojim delom, zgledi in prizadevnostjo soustvarjate pogoje, da se lahko, tako država kot tudi lokalna skupnost, razvijata v skladu s pričakovanji in željami vseh nas. In v upanju, da bo tako tudi v prihodnje, naj nam zaželim: srečno, Slovenija. In srečno, Slovenj Gradec.
Andrej Čas,
župan