Razstavo, pri kateri gre za dialog med deli iz obeh zbirk ter za njihovo aktualizacijo skozi intervencije sodobnih avtoric in avtorjev, so odprli na svetovni dan človekovih pravic, ter hkrati na obletnico odprtja mednarodne razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966 v KGLU.
V imenu ministrstva za kulturo je razstavo otvorila Špela Spanžel, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino, ki se je ob tej priložnosti zahvalila direktorici galerije Andreji Hribernik za dolgoletno delo. »Ni veliko javnih institucij v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s takšnim mednarodnim sodelovanjem, s preteklostjo, ki jo uporabljajo za to, da odpirajo zelo relevantne teme, ki so v sodobnem svetu vedno bolj pomembne. Kultura in umetnost nista samo privesek, nista samo tolažba, ampak proaktivni orodji,« je dejala Spanželova, ki je izpostavila naraščajočo socialno neenakost kot temo, ki nas poleg podnebne krize najbolj zaznamuje.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler je zadnjo letošnjo razstavo v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki poudarja vsebine miru, nenasilja in humanosti, označil kot razstavo prijateljstva med dvema mladima državama, med Slovenijo in Črno goro. Župan se je s podelitvijo občinskega priznanja zahvalil direktorici Koroške galerije likovnih umetnosti Andreji Hribernik za desetletno vodenje te ustanove, v kateri je pustila neizmeren pečat. Andreja Hribernik bo z novim letom prevzela vodenje avstrijskega muzeja Kunsthaus Graz, na čelo Koroške galerije likovnih umetnosti pa s prvim januarjem prihaja Petra Čeh.
Hribernikova se je ob tej priložnosti posebej zahvalila kustosinjam Nadi Baković, Marini Čelebić, Aniti Ćulafić, Nataliji Vujošević in Katarini Hergold Germ. Spomnila je na prvo mednarodno razstavo v koroški galeriji, ki se je posvečala temi miru. »Vsem idealom iz preteklih let nismo zadostili. Teme, kot so mir, diskriminacija, boj proti kolonializmu in imperializmu so še vedno teme, ki so potrebne odpiranja in naslavljanja.«
Center sodobnih umetnost Črne gore hrani zbirko umetniških del, ki so jih države članice gibanja neuvrščenih podarile Galeriji umetnosti neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita, ki je bila ustanovljena leta 1981 v Podgorici, takrat Titogradu. Na podlagi daril se je izoblikovala zbirka, ki danes šteje okoli 800 del iz 56 držav članic gibanja neuvrščenih in držav v razvoju.
Zbirka Galerija za mir so poimenovali sklop del, ki so prešla v zbirko KGLU na podlagi daril umetnikov, sodelujočih na mednarodnih razstavah pod okriljem OZN, z idejo, da se v Slovenj Gradcu vzpostavi galerija, ki bo zastopala ideje miru, solidarnosti in mednarodnega sodelovanja, ima številne vzporednice z zbirko nekdanje Galerije neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita. Čeprav zastavljeni s časovnim zamikom petnajstih let sta obe nastali kot solidarnostni zbirki, ki zastopata neke širše družbene ideale, prav tako sta obe zbirki nastali na podlagi daril, bodisi kot rezultat diplomatskega sodelovanja ali daril umetnikov. MN
Foto: Aleš Uršej