Mesto Slovenj Gradec vam ob 750. letnici prve znane pisne omembe Windisgretza kot mesta podarja brezplačen vstop v kulturne hrame na naslovu Glavni trg 24, Koroško galerijo likovnih umetnosti in Koroški pokrajinski muzej. Pridite in si oglejte razstavo del Vena Pilona, Sokličevo zbirko, Tretjakovo afriško zbirko, Spominsko sobo F. K. Meška in Božanskim manom. Poleg tega ste vabljeni, da v ustvarjalnih celicah Pokukate v srednji vek - otroci si bodo izdelali razne pripomočke, ki so prav prišli v tistih davnih časih, od krone, mošnjička do družinskega drevesa.
Gostujoča predstavitev zbirke Pilonovih del prihaja iz Pilonove galerije v Ajdovščini v Slovenj Gradec v okviru projekta izmenjav zbirk muzejev in galerij z naslovom ZBIRKE V GIBANJU. Pilonova galerija, ustanovljena leta 1973, hrani najobsežnejšo zbirko del slovenskega slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona, vključno z reprezentativnim izborom oljnih slik, ki umeščajo Pilona v sam vrh evropskih modernih umetnikov.
Veno Pilon je eden izmed najpomembnejših mojstrov slovenskega ekspresionističnega slikarstva med obema velikima vojnama dvajsetega stoletja, čeprav je njegov temeljni opus vezan le na študijska leta v Pragi (1919) in Firenzah (1920–21) in obdobje bivanja v domači Ajdovščini do odhoda v Pariz leta 1928. Poleg krajinskih vedut, ki po svojem modernističnem izrazu nimajo primerjave v sočasni slovenski umetnosti, je najpomembnejša serija psihološko poglobljenih portretnih upodobitev, pri katerih je izrazil vsestransko napetost telesa kot vidnega nosilca nevidnega notranjega življenja in duh kot oživljeno snovnost, in ju sugestivno zaokrožil v neposredno telesno, domala erotično izkušnjo sveta, kakršne v zadržani, meščansko vljudni slovenski umetnosti dotlej niso poznali. S svojimi grafikami je leta 1924 nastopil na Beneškem bienalu. Leta 1928 se je za stalno naselil v Parizu, kjer je po nekaj letih slikarstvo skoraj povsem opustil in se posvetil fotografiji, ki mu je sicer pomenila vir preživetja, a je obenem ustvaril tudi pomemben umetniški opus, s katerim je beležil utrip umetniškega vzdušja na Montparnassu. Po drugi svetovni vojni je na svojem domu sprejemal slovenske rojake, umetnike in intelektualce, ki jih je pot iz različnih nagibov pripeljala v Pariz in marsikdo ga je ohranil v spominu kot imenitnega neuradnega (in neutrudnega) kulturnega atašeja v prestolnici umetnosti ob Seni. Občasno je delal kot organizator razstav, urednik, ilustrator in prevajalec, kot scenograf je bil leta 1947 nekaj mesecev v Sloveniji in sodeloval pri nastajanju filma Na svoji zemlji. Po smrti žene se je leta 1968 vrnil v domovino in leta 1970 v Ajdovščini umrl. Sokličeva zbirka obsega preko 1800 predmetov, od tega arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske in zgodovinske predmete, numizmatično zbirko, likovno zbirko starejše umetnosti in zbirko sodobne likovne umetnosti 20. stoletja, zbirko predmetov JV Azije, afriško zbirko in kotiček Huga Wolfa. V sklopu Sokličeve zbirke je razstavljena tudi knjižnica, ki jo je Jakob Soklič podedoval od Franca Ksaverja Meška ob njegovi smrti leta 1964 in vsebuje preko 6000 knjižnih enot. Zbirka je bila v juniju 2013 preseljena iz župnišča Slovenj Gradec na lokacijo muzeja.