Osemnajsta licitacija najvrednejšega lesa iz slovenskih gozdov se v zgodovino licitacij v Mestni občini Slovenj Gradec sicer ne bo zapisala kot rekordna po količini, zagotovo pa bo kvaliteti ponujenega lesa.
Organizatorji dražbe – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, so v prvem krogu prodali več kot 90 odstotkov razstavljene hlodovine in zanjo iztržili 2,5 milijona evrov. Preostanek, okoli 600 kubičnih metrov lesa, bodo prodali v drugem krogu.
Na letošnjo dražbo je 760 lastnikov gozdov pripeljalo 6.854 hlodov v skupni izmeri 7.153,20 kubičnih metrov.
Večina lastnikov prihaja iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine, in sicer iz Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, Lastnikov gozdov iz Srbije in Madžarske letos na licitaciji ni bilo. Manjkala sta tudi dva največja kupca iz Italije in Nemčije, ki sta do zdaj vedno tekmovala, kdo bo kupil več.
Na tretjem mestu smreka z Brd
»Po doseženih cenah dražba ni rekordna,« je povedal Jože Jeromel v imenu Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Najvišja dosežena cena je 6.500 evrov za kubični meter gorskega javorja. Zmagovalec je tako znova gorski javor, ki so ga v naše mesto pripeljali iz Bosne in Hercegovine, lastnik pa bo zanj iztržil 9.960,64 evrov. Drugo mesto na 18. licitaciji vrednejšega lesa je prav tako osvojil javor. Lastnik iz okolice Trbovelj bo zanj dobil 8.397,48 evrov. Na zmagovalne stopničke tokratne licitacije pa se je na tretje mesto prvič povzpela smreka Boruta Krenkerja z Brd. Zanjo bo dobil 6.918.53 evrov.
Lesni trg se ohlaja, prihaja recesija?
Licitacije se je udeležilo 56 kupcev, večina (18) iz Slovenije, pri čemer je treba povedati, da veliko kupcev iz tujine les v naši državi kupujejo preko slovenskih posrednikov. Tudi Kitajci denimo. Iz tujine je bilo trinajst kupcev iz Avstrije, enajst iz Italije, po trije iz Nemčije in Madžarske, po dva iz Hrvaške in Švice ter po eden iz Češke, Poljske, Portugalske in Srbije. Kot je povedal Jože Jeromel, letos ni dveh najmočnejših kupcev iz Italije in Nemčije, ki vsako leto med seboj kar tekmujeta, kdo bo kupil več. »Čuti se ohlajanje lesnega trga, čeprav o tem nihče nič na glas ne reče, a upam si napovedati, da to dogajanje napoveduje čas recesije,« je rekel Jeromel.
V pričakovanju kazni kmetijske inšpekcije
Organizatorji dražbe, ki kljub prizadevanjem in podpori Mestne občine Slovenj Gradec še vedno niso našli trajnega prostora za organizacijo dražbe, so letos prvi doživeli obisk kmetijske inšpekcije. »Dobili smo odločbo, da moramo les odstraniti v 30 dneh, ker površino, na kateri smo zbirali les, uporabljamo v nasprotju v občinskim prostorskim načrtom. Ob koncu inšpekcijskega nadzora pričakujemo kazen,« je pojasnil Jože Jeromel in dodal, da je bilo prijav več. Društvo lastnikov gozdov problem s prostorom samo ne more rešiti. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov 18. dražbe povedal podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik, se mestna občina problema zaveda, a ga kljub prizadevanjem doslej še ni uspela rešiti. Opozoril je, da je prostorsko načrtovanje izjemno zahtevno, vsaka pobuda za spremembo občinskega prostorskega načrta pa terja soglasja dvajsetih ministrstev. Če manjka soglasje le enega, sprememb ni mogoče uvesti.
Jože Mori iz Zavoda za gozdove Slovenije je izjavil, da je slovenjgraška licitacija, ki jo je označil za mednarodno, vzor ostalim dražbam, ki so se pojavile v Sloveniji. »Zavod za gozdove Slovenije na dražbi sodeluje že od začetka. Naša naloga je svetovanje lastnikom gozdov. Brez pomoči revirnih gozdarjev ne gre,« je rekel Mori in opozoril na veliko škodo, ki so jo slovenski gozdovi utrpeli v lanskih naravnih nesrečah.
Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gregor Meterc je povedal, bo država za obnovo v lanskih naravnih nesrečah uničenih gozdnih cest namenila 48 milijonov evrov. V začetku marca bodo občine dobile informativne izračune. Sledil bo 40-odstotni avans, preostanek pa po izstavljenih računih.
Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije si želi, da bi licitacijo bolje izkoristili za poslovno dogovarjanje in da čez dve leti, ko bo jubilejna, dvajseta, ne bo več 'brezdomec'.
Besedilo: MK
Foto: BP