Varuh človekovih pravic Peter Svetina je s sodelavci na voljo vsem prebivalkam in prebivalcem Koroške regije, ki menijo, da so jim kršene pravice in se želijo o tem pogovoriti. Ta prebivalkam in prebivalcem ni bil na voljo le danes. S slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem sta namreč danes na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec odprla "Varuhov kotiček". Ta je dostopen vsem, tudi tistim, ki imajo zmanjšanje možnosti razumevanja in starejšim, saj so navodila napisana v lahkem branju.
"Z Varuhom človekovih pravic Peterom Svetino sva opravila prijeten in konstruktiven pogovor, še pred odprtjem varuhovega kotička na Mestni občini Slovenj Gradec. Seznanil sem ga s težavami pri pridobivanju mnenj in soglasij določenih ministrstev. Državni organi namreč ne odgovarjajo lokalnim skupnostim in s tem zavirajo razvoj pa tudi ogrožajo evropska ali druga sredstva. Nam s tem kršijo pravice?" je za javnost dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Gospod Svetina je zaskrbljeno dejal: »Opozoril bom, da takšna ignoranca lahko ogrozi navsezadnje tudi likvidnost lokalnih skupnosti, ter propad projektov«. Njegova skrb in angažiranost mi daje upanje, da se bo v prihodnje nekaj spremenilo in premaknilo naprej".
Varuh se je v dopoldanskem času srečal s štirimi pobudniki, obiskal pa je tudi stanovanjsko skupino bivalne enote CUDV. Pravi, da je to primer, ko bi država res lahko prepoznala, da je naredila nekaj dobrega. Žal pa zakon o dolgotrajni oskrbi ni šel v to smer, je še dodal: "Pričakujem, da je to primer dobre prakse in da bodo sodelavke in sodelavci CUDV povabljeni k temu, da bodo tak sistem razvili po celi Sloveniji. To je le znak, da ljudje, ki so »drugačni« sodijo v okolje in zato je pravilno, da kot družba živimo skupaj. To nas nenazadnje krepi v toleranci, v prepoznavanju, privede pa tudi k zmanjšanju agresije."
Je Varuh človekovih pravic pravi naslov za mojo težavo?
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je neodvisna državna institucija, ki ima podlago za delovanje v Ustavi Republike Slovenije in v Zakonu o varuhu človekovih pravic. V Sloveniji imamo Varuha od leta 1995 in je znak razvite demokratične družbe. Trenutni varuh človekovih pravic je Peter Svetina.
Se lahko obrnem na Varuha, če menim, državni organi kršijo moje pravice?
Da. Temeljno poslanstvo institucije Varuha človekovih pravic je, da bdi nad tem, da različni organi v Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. Preiskuje nezakonito in nepravilno delo državnih organov (upravna enota, center za socialno delo, davčna uprava, inšpektorati, ministrstva, državni zbor in drugi oblastni organi), organov lokalne samouprave (občina, občinska ali mestna uprava in drugi občinski organi) ter nosilcev javnih pooblastil (javne agencije, zbornice z obveznim članstvom itd.).
Katerih sporov pa Varuh ne more reševati?
Varuh človekovih pravic ne more reševati zasebnih sporov med dvema ali več osebami. Če ste se sprli s sosedom, vam Varuh ne more pomagati rešiti tega spora. Niti ne more vašemu delodajalcu, če je zasebnik, sporočiti, da je ugotovil, da vam krši pravice. Varuh namreč nima neposrednih pristojnosti v zasebnih razmerjih in do zasebnih družb, lahko pa o zatrjevanih kršitvah obvesti pristojne inšpekcije oziroma organe. Sicer pa skoraj ni področja, na katerem Varuh človekovih pravic ne bi preverjal, ali so različni organi posameznikom kršili pravice oziroma svoboščine ali ne. Vsako leto Varuh prejme več tisoč pisem in pritožb ljudi, v katerih ga posameznice in posamezniki prosijo za pomoč, ker menijo, da so jim kršene pravice.
V katerih primerih Varuh lahko posreduje?
Nanj se obračajo posamezniki ali posameznice, ker denimo center za socialno delo zavlačuje z odgovorom ali z odločanjem o njihovi pravici. Ali pa jim občinska uprava svoje odločitve ne obrazloži ustrezno. Varuh prejema pritožbe ljudi, ki menijo, da so policisti ali drugi državni uradniki z njimi ravnali nespoštljivo oziroma da način obravnave ni bil ustrezen. Nanj se obračajo tudi nezadovoljni posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, ali pa jim organ krši na primer pravico do zdravega življenjskega okolja. Varuh človekovih pravic tovrstne pobude posameznic in posameznikov temeljito preuči in ustrezno odreagira. Posebej je pozoren na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva.
Kaj Varuh naredi z mojo pobudo?
V vsaki zadevi iz njegove pristojnosti Varuh človekovih pravic izvede samostojen in neodvisen postopek. Pri tem se ravna po Ustavi Republike Slovenije, mednarodnem pravu človekovih pravic, zakonih in drugih pravnih aktih. Izvede lahko tudi napovedane ali nenapovedane obiske posameznih institucij. Če ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, kako naj jo odpravijo ali celo zahteva povrnitev škode.
Varuh človekovih pravic sicer ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto organov, ki so jo povzročili, spreminjati odločb navedenih organov, niti namesto njih odločati, lahko pa da predloge, priporočila, kritike in mnenja. Varuh le izjemoma obravnava kršitve, ki so starejše od enega leta, zato je pomembno, da se pravočasno obrnete nanj.
Kako se lahko obrnem na Varuha v konkretnem primeru?
Če torej menite, da so vam kršene pravice, ste se znašli v stiski ali pa imate težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov, se lahko kadarkoli obrnete na Varuha človekovih pravic. Na voljo so vam preko brezplačne telefonske številke 080 15 30, elektronskega naslova info@varuh-rs.si, lahko pa jim tudi pišete na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana.