Ena od zahtev reformatorjev je bila, naj verniki prebirajo Sveto pismo v maternem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj številnih jezikov, tudi slovenščine. Leta 1550 smo tako dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, Katekizem, ki mu je Trubar dodal še Abecednik. Pomemben je tudi prevod Svetega pisma, za katerega je bil zaslužen Jurij Dalmatin, in Zimske urice proste, prva slovenska slovnica, ki jo je napisal Adam Bohorič.
Kot je v Kroniki, slovenski zgodovinski reviji, leta 2008 zapisal Marko Košan, so Luthrove reformne ideje hitro zajele tudi deželnoknežje mesto Slovenj Gradec, saj je po letu 1525 v mestu deloval pridigar Janž Zajc (Hans Has), ki so ga kot krivoverca leta 1527 obesili v Gradcu. Dogodek je kasneje opisal tudi Primož Trubar, ki je med drugim leta 1577 prvi zapisal slovensko ime mesta Slovenj Gradec: »… v Slovenskim Gradci«.
»Kljub hudemu nasprotovanju slovenjgraškega katoliškega vikarja Sebastjana Vokaliča (župnija je bila od 1533 inkorporirana ljubljanski škofiji) je po letu 1586 v mestu pridigal izjemno priljubljeni Štefan Kimmerling z Augsburškega, ki so ga podpirali tudi štajerski deželni stanovi. Prvi veliki udarec za slovenjgraške luterane je bilo posredovanje komisije sekovskega škofa Martina Brennerja ob koncu decembra 1599, zares uspešen pa je bil šele po letu 1600 Tomaž Hren, pokrovitelj gradnje cerkve na Uršlji gori, ki je postala simbol rekatolizacije teh krajev,« navaja Košan v prispevku z naslovom Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu (1527-1629). Sedež slovenjgraških protestantov je bila špitalska cerkev sv. Duha.
Cerkev na Gori kot odgovor na novo vero
Kot odgovor na protestantizem, ki se je širil po mestu, so plešivški kmetje Vincenc Prevolnik, Benedikt in Lambert Močilnik, Rupert Šisernik in Boltežar Naravnik so leta 1570 na kmetiji Florjana Plešivčnika in njegovega sina Antona sklenili, da bodo sezidali na Gori tak božji hram, da v sedmih okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na taki višini. Za to so se odločili, da jim pod plaščem svete Uršule nikoli ne bi zmanjkalo dobrotljivosti, kruha, mošta in volne ter ta prave krščanske vere. Delali so brez načrtov. Ko je za to izvedel ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je leta 1601 potoval skozi Guštanj (današnje Ravne na Koroškem) z nove maše v Dobrli vasi v Podjuni na avstrijskem Koroškem, si je želel gradnjo ogledati. Z njegovo podporo so dela hitreje napredovala. Leto kasneje, 18. avgusta 1602, je škof Hren cerkev na Uršlji gori tudi posvetil.
Zadnji luteranski plemič in meščan je Slovenj Gradec zapustil leta 1629.
V idejah reformacije prepoznavamo, kar nam je blizu še danes
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Ljubljani. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je kot slavnostna govornica poudarila, da v idejah reformacije prepoznavamo vse tisto, kar nam je blizu še danes, med drugim posebnost našega jezika in demokratična načela. Zapisovanje slovenskih besed v 16. stoletju je bilo po njenem dejanje poguma in odločnosti. To danes po ministričinih besedah na podoben način potrebujemo za zagovarjanje pravic, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin.
Čestitka župana
Ob državnem prazniku, dnevu reformacije, vsem občankam in občanom iskreno čestita tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler: »Ponosni smo, da živimo v državi, v kateri govorimo svoj jezik in gojimo svojo kulturo. »Ob jutrišnjem prazniku, 1. novembru, pa se ob zavedanju naše minljivosti spoštljivo spomnimo vseh, ki jih ni več med nami«.