Lani smo intervju z županom naše občine Tilnom Kluglerjem ob občinskem prazniku v veliki meri posvetili posledicam katastrofalnih poplav, ki so takrat prizadele našo občino.
Tokrat med drugim pojasnjuje, kako poteka sanacija, ki je najobsežnejši projekt zadnjega leta, ter kateri so tisti pomembnejši, ki bodo realizirani v prihodnjem obdobju.
S ponosom se je župan poklonil naši olimpijski prvakinji, občanke in občane pa povabil na prireditve ob občinskem prazniku.
Kako potekajo dela na področju sanacije škode po lanskih poplavah in neurjih?
Največ našega časa in dela ter finančnih sredstev je bilo v zadnjem letu zagotovo namenjenih sanaciji po poplavah. Pohvalno je, da smo od države prejeli 21,4 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov ocenjene škode, ki smo jo takrat ocenili na 53 milijonov evrov, a ugotavljamo, da bodo stroški zagotovo višji.
Zaradi dolgotrajnosti postopkov marsikje sanacija ne poteka tako hitro, kot bi si želeli. Vsak projekt, ki se ga lotimo v okviru sanacije po neurjih in poplavah, mora potrditi državna tehnična pisarna. Na trgu primanjkuje tudi usposobljenih projektantov, predvsem za sanacijo plazišč. Skoraj za polovico od prijavljenih projektov zato še čakamo na izdelano projektno dokumentacijo, ki smo jo sicer že naročili. Kljub temu smo na mestni občini v sanacijo vložili veliko naporov. Kje in kako potekajo sanacijska dela, občanke in občane ažurno obveščamo na spletni strani občine, kjer je na voljo spletni pregledovalnik delovišč. Naš cilj je, da Slovenj Gradec čim prej saniramo in naredimo poplavno varnejši.
Dve družini sta v naši občini med lanskoletnimi poplavami ostali brez strehe nad glavo. Prva se je že razveselila nove hiše, kakšni so načrti za drugo družino?
Naša občina se je v zgodovino popoplavne sanacije nedvomno zapisala kot prva v državi, ki je s pomočjo donatorjev zgradila dom za poplavljeno družino.
Vse kaže, da smo tudi prva občina, ki je najhitreje izpeljala postopek lokacijske preveritve, ki ga omogoča popoplavna zakonodaja za primere, ko morajo fizične osebe zaradi posledic neurij s plazovi zapustiti svoje domove. S tem bomo družini iz Suhega Dola uresničili željo, da si zgradi novo, varno hišo na kmetijskem zemljišču, ki si ga je izbrala sama.
Kakšni so zaključki po objavi in javni obravnavi državnega prostorskega načrta glede umestitve tretje razvojne osi na odseku
SG–Dravograd?
Na predlog državnega prostorskega načrta smo podali precej pripomb in predlogov. Med pomembnejšimi sta zagotovo racionalizacija izvoza Pameče in prestavitev bencinske črpalke na počivališče ob trasi tretje razvojne osi v Dobravi. Prav tako smo med drugim predlagali pokrita vkopa Legen in Jedrt. Posredovali smo tudi številne druge predloge, med drugim umeščanje južne obvoznice kot navezovalne ceste na tretjo razvojno os. Vse predloge, med katerimi smo upoštevali tudi podane pripombe občank in občanov, smo že predstavili državnemu sekretarju na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Ko se o tem pogovarjava, še ni znano, kateri bodo tudi dejansko upoštevani, so pa v kratkem napovedani novi sestanki s pristojnimi na to temo. Naj poudarim, da mestna občina ves čas aktivno sodeluje v postopku, ki ga sicer kot investitor vodi država.
Javna razprava o prenovi mestnega jedra spomladi je izkazala različne interese in predloge glede bodoče ureditve. V kakšni fazi je ta projekt? Kako bo urejen promet skozi mestno jedro?
Na delavnici, ki smo jo pripravili na to temo, smo želeli slišati mnenja ljudi. Kmalu bodo namreč na voljo večmilijonska nepovratna evropska sredstva, namenjena za ureditev pešpoti in kolesarskih poti, a zgolj znotraj mestnega jedra in žal ne na podeželju. Dokončne rešitve, kako naj te površine uredimo, še ni. Pogledi občanov in občank na to pa so zelo različni. Če bomo želeli črpati razpoložljivi denar, bomo na koncu morali najti kompromisno rešitev.
Ali je prej v načrtu ureditev novih parkirišč?
Sprva načrtujemo razširitev parkirišča pri upravni enoti. V ta namen že potekajo pogovori za odkup zemljišča. Dolgoročna želja je tudi garažna hiša. Naložba vanjo bi znašala okoli 8 milijonov evrov. Žal v ta namen ne moremo neposredno uporabiti sredstev, o katerih sva govorila pri prejšnjem vprašanju. Naj pa ob tem še enkrat opozorim, da je obiskovalcem mesta na razpolago tudi veliko parkirišče ob Kuharjevem parku, odkoder je le nekaj korakov do mestnega jedra.
Katere projekte bomo v naslednjem obdobju v naši občini izvedli v sklopu sofinanciranja iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb?
Poleg projekta trajnostne mobilnosti, ki sem ga že omenil, so večji projekti prizidek k športni dvorani, ureditev pomožnega nogometnega igrišča in širitev bazenskega kompleksa z otroškim adrenalinskim parkom, ki si ga mladi kopalci zelo želijo. Skupno bomo iz mehanizma lahko počrpali 11 milijonov evrov, namenjenih izključno za ureditev mesta. V fazi priprave pa je tudi dogovor za razvoj regij, sistemski mehanizem za izvajanje regionalne politike v Sloveniji, v okviru katerega nameravamo zgraditi novo kanalizacijsko omrežje nad 2000 PE ter obnoviti ter nadgraditi nekatere dele obstoječega vodovodnega sistema.
Kateri drugi pomembnejši projekti so trenutno v izvajanju?
Po načrtih potekata gradnja prizidka k zdravstvenemu domu ter obnova stare šole Podgorje, kjer bo sedem novih neprofitnih stanovanj. Čakamo na razpis za črpanje nepovratnih sredstev za gradnjo bloka osemnajstih neprofitnih stanovanj v bližini zdravstvenega doma in športne hale, predvidoma pozno jeseni pa bomo začeli z gradnjo vrtca z večnamensko dvorano v Pamečah. Še prej bo zaživel nov proizvodni in storitveni podjetniški inkubator, ki bo še več mladim omogočil realizacijo njihovih podjetniških idej. Interes je zelo velik, nove prostore bomo podjetnikom lahko predvidoma ponudili oktobra.
Že tretjič zapored ste letos postali naj župan med župani dvanajstih mestnih občin v državi, in sicer z najvišjo oceno doslej. Čemu pripisujete tak uspeh?
Vesel sem, da občanke in občani cenijo trud, ki ga vlagam v župansko delo. Pravi župan je tisti, ki ne hodi zgolj v službo, ampak na svoje delo gleda kot na poslanstvo pomagati ljudem ter skrbeti za njihovo blaginjo, ob vsem tem pa misliti tudi na dolgoročni razvoj lokalne skupnosti kot celote. Vrata moje pisarne so vedno odprta za pogovor. Poslušamo jih, slišimo jih in jim vedno poskušamo kar najbolje pomagati. Pri tem delu so nepogrešljivi oba podžupana, direktorica občinske uprave s sodelavci ter člani mestnega sveta. Za uresničitev načrtov je pomembno tudi dobro sodelovanje z mestnimi četrtmi in vaškimi skupnostmi, javnimi zavodi, prostovoljnimi društvi in drugimi organizacijami, ki s svojim delom pokrivajo vas področja delovanja, od kulture do športa. Želje in pričakovanja občank in občanov redno preverjamo tudi z anketami.
Z velikim ponosom v spremstvu množice navdušenih navijačev ste se na sprejemu ponovno poklonili olimpijski prvakinji Janji Garnbret …
V veliko čast nam je, da imamo med nami tako uspešno občanko in športnico, dvakratno olimpijsko prvakinjo, ki smo jo pred tremi leti nagradili z najvišjim nazivom častna občanka. S sprejemom smo ponovno izrazili naš velik ponos, hkrati pa že stiskamo pesti za novo zlato medaljo. Janja je velik vzor vsem mladim športnicam in športnikom, ki so jo navdušeni pričakali in pospremili v našem mestu. Tudi zaradi njenih uspehov je na Koroškem zrasel nov plezalni center. Ne le v plezanju, tudi pri ostalih športih se v naši občini zadnja leta izkazuje povečan vpis v različne športne panoge, kar kaže, da je naše vlaganje v športno infrastrukturo nujno in upravičeno, predvsem nam manjka notranjih vadbenih površin.
19. septembra je praznik naše mestne občine. Kako ga bomo obeležili?
Lani nam je praznovanje pokvarilo vreme, saj smo morali zaradi izrednih razmer praznovanje odpovedati. Letos bomo nadoknadili. Skupaj bomo vsaj za nekaj dni odložili skrbi in se družili ter poveselili. Pripravili smo pester program prireditev, v katerem bo vsak našel kaj zase. Mestni svet se bo 19. septembra sešel na slavnostni seji. Na njej bomo podelili letošnja občinska odličja. Vsem nagrajencem že zdaj iskrene čestitke, prav tako tudi občankam in občanom ob njihovem prazniku.
Vir: SGlasnik, Maja Nabernik