»Danes je praznik vseh nas, kajti vse se začne in konča pri človeku. Vse se začne in konča pri učenju«, je dejala direktorica Mocis, Centra za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec, Sonja Lakovšek na festivalskem dogodku, na katerem so sodelovala vsa društva in organizacije, povezane z učenjem in zdravjem v Mestni občini Slovenj Gradec. Namen parade je, da občanke in občani kar najbolje spoznajo vse, ki v lokalnem okolju ponujajo različne oblike izobraževanja. »V naši občini smo veseli, ker se lahko izobražujejo vsi, od najmlajših, do najstarejših, vsak lahko zase najde primerne vsebine in izobraževalni program«, je še dodal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
Na Paradi učenja je bilo danes še posebno zanimivo zaradi sodelovanja s Hišo eksperimentov, saj so udeleženci parade lahko doživeli znanstvene dogodivščine za otroke, pa tudi za odrasle. V okviru strokovnega dela Parade učenja so zbrani v Kulturnem domu Slovenj Gradec prisluhnili predavanju prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom Kako bomo (pre)živeli na planetu, ki ne raste?
»Smo prva generacija, ki ima dovolj podatkov in računalniške moči, da razumemo, kaj se dogaja z našim planetom zaradi našega skupnega ravnanja. Ta spoznanja so ključna pri določanju, kako naj začnemo ukrepati, da bi zagotovili zdrav in za življenje primeren planet za prihodnje generacije. Prihodnost znotraj planetarnih meja zahteva bistvene spremembe vsakodnevnega obnašanja, tudi načina izobraževanja in vzgoje na vseh stopnjah. Samo tako bomo dosegli nujne spremembe načina proizvodnje in porabe blaga, potovanj, mobilnosti v mestih, kaj in kako jemo, kako načrtujemo in gradimo ter kako sodelujemo z naravnim okoljem široko sprejete in izvedljive,« meni predavateljica.
Na okrogli mizi o dobrih praksah trajnostnega razvoja, ki je sledila predavanju, je spregovoril tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. »Mestna občina Slovenj Gradec izvaja javna naročila zeleno in trajnostno, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju. Pri tem velja za primer dobre prakse v Sloveniji. Uredbo upoštevamo tako pri naročanju storitev projektiranja kot pri naročilu gradenj.«
Kot zelene in trajnostne je izpostavil številne projekte in dodal, da so nekateri že bilo realizirani, nekateri so še v teku, nekatere pa mestna občina še načrtuje. Med njimi našteje: trajnostna mobilnost, izgradnja kolesarske infrastrukture, izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo (projekt ultrafiltracije), ureditev tržnice, celovita prenova športne dvorane in zdravstvenega doma, namestitev sončnih kolektorjev na strehah javnih stavb in na zaprtem odlagališču Kocerod, postavitev sončne elektrarne na bazenu, izvedba modela ocenjevanja »podnebnega stanja« mesta in vzpostavitev centra za izvajanje izobraževalnih vsebin.
Med sodelujočimi je bila tudi dijakinja 3. letnika Gimnazije Slovenj Gradec Ana Pogorevc, ki je izpostavila mnogo izzivov s katerimi se srečujemo in jih bomo srečevali tudi v prihodnje. Kot največji izziv izpostavi družbo in njen način razmišljanja:« Velik izziv nas mladih bo povezati svet na način razmišljanja, da moramo vsi peljati svet v dobro narave in da moramo vsi pri tem sodelovati ker nenazadnje samo Evropa ali pa Slovenija sveta ne bo mogla rešiti«.
Mladi skušajo biti trajnostni. Sodelujejo pri projektih, kot so: zbiranje odpadnega papirja in ponovna uporaba, pogozdovanje in nasad 300 Macesnov, izdelovanje čaja iz alpskih zelišč za spodbujanje lokalnih pridelkov, pravilno ločevanje odpadkov in še.
Pogorevceva ob zaključku poudari pomembnost medgeneracijskega in medsebojnega sodelovanje, ker nam planet le tako lahko uspe rešiti.