Urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnim drevjem je zelo pomembno za prebivalce v mestih. Zelenje zagotavlja višjo kakovost bivanja in zdravje, ki ju grajeni elementi ne morejo nadomestiti. Med opazovanjem mest in naselij nam v oči hitro padejo različne fasade, strehe in arhitektura, ki ne sodi v naše okolje. Mnogi se danes močno vznemirijo, ko v mestih zapojejo motorne žage. Redkokdaj pa opazimo in kritiziramo posege v drevnino, ki niso tako zelo opazni, zato na tokratni Zeleni strani opozarjamo na številne napake in primere nepravilnega ravnanja z drevesi v urbanem okolju.
Neprimerno in nestrokovno ravnanje z drevesi ima za posamezno drevo lahko uničujoče učinke. Vse se začne že z zasaditvijo, ki zahteva skrbno načrtovanje, primeren izbor drevesne vrste in kvalitetne sadike, mesto zasaditve v smislu omogočanja prostora za razvoj drevesa nad in pod zemljo, pripravo rastišča ter uspešno izvedbo zasaditve.
Najpogostejše napake v tem delu so: sajenje najcenejših sadik, ki so vzgojene v toplejših krajih in pogosto niso prilagojene našim klimatskim razmeram, premajhne sadike za sadnjo v urbano okolje, slabo pripravljeno rastišče, pomanjkanje prostora in pomanjkljivo zalivanje v času ukoreninjanja sadik. Napaka pri sajenju drevoredov je tudi nepravilna (premajhna ali prevelika) sadilna razdalja, glede na drevesno vrsto.
Pogosta napaka: sajenje velikih drevesnih vrst
V naslednjih zgodnjih fazah razvoja drevesa je pomembna pravilna nega, ki je v odgovornosti urejevalcev zelenih površin v mestu, v najboljšem primeru usposobljenih arboristov. V tem času je ključno pravilno obrezovanje glede na drevesno vrsto, velikost in obliko rasti, ki jo pričakujemo od določene vrste. Pogosta napaka je sajenje velikih drevesnih vrst, z namenom čim hitrejšega učinka drevesa, ki v nekaj letih preseže meje danega prostora in začne povzročati probleme, kot so dvigovanje tlaka, seganje vej v stavbe, nad cesto in povzročanje škode na drugi infrastrukturi. Pogosto se izvajalci v teh primerih odločijo za korenito obrezovanje drevesa ali celo obglavljanje dreves, ki ni dopustno.
Opozorilna tabla za varovanje narave škodi drevesu, na katerega je pripeta.
Poleg napak, ki nastanejo ob sajenju dreves in neprimerni negi, se veliko škode urbanemu drevju povzroči zaradi mehanskih poškodb ob gradnji druge infrastrukture, ob nesrečah ali vandalizmu. Drevesa črpajo hranilne snovi preko korenin, ki lahko segajo tudi več kot 10 m od debla drevesa. Praviloma ima drevo koreninski sistem razvejan v enakem obsegu kot krošnjo. S poškodovanjem korenin vplivamo na produkcijo in razvoj drevesa, velike odprte rane pa omogočajo tudi razne glivične okužbe in postopno trohnenje lesa. V mestih je pogosto opazno tudi plakatiranje in oglaševanje na drevesih z žeblji ali vijaki. Včasih lahko ima na videz nedolžen ukrep usodne posledice oz. bistveno skrajša življenjsko dobo določenega drevesa.
Kaj pa pravni okvir, kazni in vloga občine?
Zakonodaja na tem področju temelji na šibkih tleh. Če pomislimo nekoliko podrobneje: Za posek drevesa v gozdu je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove. V mestu, kjer so odrasla drevesa že tako ali tako redkost, pa dovoljenje za odstranitev ni zakonsko predpisano. Zakon o gozdovih namreč ne velja za mestno drevje. Izjema so drevesa, ki so razglašena za naravne vrednote po Zakonu o ohranjanju narave, saj v teh primerih velja poseben varstveni režim. Glede upravljanja z drevnino je potrebno upoštevati tudi Stvarnopravni zakonik, ki ureja zlasti lastnino dreves in njenih delov na meji sosednjih zemljišč.
Nekatere občine, med njimi je tudi Mestna občina Slovenj Gradec, področje varstva dreves v urbanem okolju urejajo z odloki. Po Zakonu o varstvu okolja je namreč upravljanje mestnih dreves, kot del upravljanja javnih površin, obveza lokalne javne gospodarske službe, ki skrbi za urejanje in čiščenje javnih površin. Hortikulturna komisija v ta namen, v skladu z 11. členom Odloka o urejanju in čiščenju zelenih in drugih javnih površin na območju Mestne občine Slovenj Gradec, izdaja soglasja za morebitno odstranitev ali obrezovanje drevnine po strokovnih smernicah.
Neprimerno ravnanje z obstoječimi drevesi v času gradnje.
Tekst in foto: Tilen Tamše
Vir: SGlasnik