Naložba, v okviru katere je izvajalec med drugim obnovil temelje, kamnite stopnice, obodne kamnite zidove in kamniti zid na mestu, kjer je nameščena spominska plošča, je stala 12.309,80 evrov z DDV.
Franc Berneker se je rodil 4. 10. 1874 na Gradišču. Vzidana spominska plošča na hiši št. 31 v Starem trgu priča, da je del otroštva preživel v Starem trgu pri župniku Davorinu Trstenjaku, njegovemu zaščitniku in dobrotniku. Kasneje je bival na Selah, pri župniku Juriju Koprivi, ki je po zgodnji smrti njegove matere skrbel zanj.
Marko Košan je na spletni strani Koroške galerije likovnih umetnosti zapisal, da je mladega Bernekerja vzel v uk v podobarsko delavnico v Celje kipar in polatar Ignacij Oblak, ki je leta 1890 obnavljal kipe v kapelicah križevega pota v Starem trgu. »Delavnico je brez spričevala zapustil pred koncem učne dobe in se odpravil v tujino. Najprej se je zaposlil v znameniti umetniški mizarski delavnici bratov Colli v Innsbrucku, v Gradcu je nato obiskoval obrtno šolo ter opravljal priložnostna dela. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih se je oktobra 1897 vpisal na Akademijo za upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Študij kiparstva pri prof. Edmundu Hellmerju je po štirih letih uspešno končal, pri istem profesorju je leta 1905 opravil še kiparsko specialko,« je zapisal Košan.
Šolal se je s pomočjo dobrotnikov, zlasti – tako Košan, z naročili, ki so prihajala iz kroga slovenskih izobražencev na Dunaju. » Na Dunaju je ostal do vpoklica v vojsko leta 1915, nato pa se je po spletu okoliščin znašel v Ljubljani. V provincialnem okolju je ostal brez rednih dohodkov in pomembnejših naročil. Občasno je živel in delal v Celju, kjer je izdelal nekaj lepih nagrobnih spomenikov iz pohorskega marmorja, snoval je velikopotezne kiparske projekte, ki pa jih ni več mogel uresničiti. Pogosto se je vračal k prijateljem in znancem v Mislinjsko dolino, čeprav tam ni imel več nobenih sorodnikov. Običajno je stanoval na Šanclovi kmetiji pri svojem mladostnem prijatelju Ivanu Arehu,« navaja Marko Košan.
Umrl je 16. maja 1932 v eni od dvoran Narodne galerije v Ljubljani, ki je bila njegovo zadnje zasilno prebivališče. »Šele mnogo let po smrti so dokončno ovrednotili njegovo delo in ga povzdignili v najpomembnejši opus slovenskega kiparstva v obdobju med realizmom in novimi modernističnimi stremljenji. Glavnino kiparskih del hranita Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec ter Narodna galerija v Ljubljani, kjer varujejo tudi kiparjevo zapuščino in obsežno dokumentarno gradivo. Na pročelju nekdanje starotrške kaplanije, v kateri je preživel prva mladostna leta, je spominska plošča, njegovo ime pa nosi tudi moški pevski zbor Kulturnega društva Stari trg,« je zapisal Košan.
Po Bernekerju sta poimenovani občinska nagrada in plakete na področju kulture ter krožna izletniška pot, ki vodi mimo njegove rojstne hiše.