V industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu se je letos zbralo več kot 6.500 hlodov 22 različnih drevesnih vrst, kar to licitacijo ohranja kot največjo v tem delu Evrope. Čeprav letošnja dražba količinsko ni dosegla rekordnih številk, ostaja pomemben dogodek za lastnike gozdov in lesno industrijo. Že 19. leto zapored jo organizira Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline skupaj s sodelavci. Rekord so dosegli pred tremi leti, ko je količina zbrane hlodovine dosegla skoraj 10.000 kubičnih metrov.
Ob cesti skozi Pameče so mogočno zloženi hlodi, med katerimi se skrivajo tudi najdragocenejši primerki. Letos je bilo največje presenečenje orehov hlod, ki je bil prodan za rekordnih 16.506,65 evra kupcu iz Avstrije. Ta impozantni primerek je dosegel skoraj dva metra v premeru. Po volumnu pa je prednjačil hrast s premerom več kot 1,5 metra.
Jože Jeromel pojasnjuje, da so največji hlodi postavljeni ob cesti, saj jih je treba razložiti s posebnim dvigalom – klasična gozdarska dvigala so zanje prešibka. Med njimi izstopata dva oreha, prevladujejo pa hrasti, vmes pa se znajde tudi kakšna lipa. Dodaja, da so ta drevesa rasla več kot 150 let, nekatera celo bistveno dlje. Letos je na dražbi sodelovalo 55 kupcev, ki so iskali različne vrste lesa. Posebej zanimivi so bili sadni lesovi – hruške, slive in jablane, ki so jih v preteklosti pogosto zgolj sežgali. Na licitaciji pa lahko dosežejo tudi 3.000 evrov na kubični meter.
Cene na letošnji dražbi sicer niso presegle rekordov iz preteklih let, ostalo pa je tudi nekaj neprodanega lesa. »Prodanih je več kot 80 odstotkov hlodov, ostalo pa je 780 kubičnih metrov smreke. A nas to ne skrbi, saj smo že stopili v stik s kupci, za katere vemo, da jih smreka zanima. Verjamemo, da s prodajo ne bo težav,« pojasnjuje Jeromel. Večji del lesa ostaja v Sloveniji, največje količine pa so prodali v Avstrijo, na Češko, Slovaško, Nemčijo in Italijo.
Jeromel izpostavlja težavo slovenske predelovalne industrije, ki je na Koroškem zelo šibka. Predelava lesa je omejena, domači predelovalci pa odkupujejo hlode po nizkih cenah, kar pomeni, da velik del visokokakovostnega lesa konča v tujini. Poleg tega se organizatorji dražbe vsako leto srečujejo s problemom iskanja ustreznega prostora za izvedbo dogodka.
Župan Mestne občine Slovenj Gradec, Tilen Klugler, opozarja: »Vsako leto najdemo prostor, a vedno le začasno rešitev. Osebno bi si želel, da pridemo do stalne lokacije, ki bi jo lahko primerno uredili. Na kmetijsko ministrstvo znova naslavljam apel, naj intenzivneje išče primerno lokacijo in sprejme ustrezne akte, da bo ta licitacija lahko trajno umeščena v Slovenj Gradcu.«
Mestna občina Slovenj Gradec podpira dražbo lesa kot pomemben gospodarski dogodek, ki povečuje prepoznavnost kraja in prinaša dohodek lastnikom gozdov. Ob tem pa opozarja na nujnost razvoja lokalne predelovalne industrije. Trenutno visokokakovosten les večinoma konča v tujini, namesto da bi ga predelali doma. Spodbujanje predelave lesa na Koroškem bi prineslo več delovnih mest in višjo dodano vrednost, kar bi koristilo tako regiji kot celotnemu slovenskemu gospodarstvu.
Foto: KNmedia