V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu je bila drevi osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, na katerem smo podelili najvišje nagrade na področju kulture v Mestni občini Slovenj Gradec.
Bernekerjevo nagrado je prejel multimedijski umetnik Tomislav Gangl, Bernekerjeve plakete pa Društvo ljubiteljev knjig Meškova bukvarna, umetnik digitalne grafike Mojmir Plevnik - Mojč in klarinetist Rok Rupreht.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Sergej Dolenc, Koroški deželni teater, lanskoletni dobitnik Bernekerjeve nagrade:
»Ko sem se pripravljal na današnji govor, mi je najprej prišel na misel izsek iz gledališke igre, katere praizvedbo bomo čez kakšen mesec predstavili občinstvu. V tej predstavi eden od protagonistov z dobro mero prepotentnosti reče: 'Deželani, odveč so vse besede'. Vse besede so že bile povedane! Na vas je, da jih pravilno zložite v povedi in vse vam bo jasno!
Res, kako nesmiselno je o kulturi govorit občinstvu, ki kulturo živi, ki je pripravljeno kar nekaj svojega dragocenega časa kulturi posvetit in ki konec koncev pride na občinsko proslavo ob državnem prazniku kulture. Nekako sem prepričan, da bi moral o kulturi govorit vsem tistim, ki jih danes ni tu.
V Slovenj Gradcu, ki je v mojem srcu vedno imel in še ima podobo mesta, prežetega s kulturo, je ogromno ljudi, od katerih bi pričakoval, da zaradi, recimo temu, intelektualne in moralne obveze, aktivno sodelujejo v oblikovanju, nastajanju ali vsaj opazovanju kulture. Pa se ta moja pričakovanja vedno končajo enako, z razmislekom o tem, da je večini naših sokrajanov kultura nekaj, kar je skrb drugih. Pa ni res. Kultura je skrb nas vseh. Se res ne zmoremo ničesar naučiti iz zgodovine? Nam res ni jasno, da je edino kultura tista, ki nas je kot ljudi vedno povezovala, da je kultura tista, ki nas konec koncev dela človeške. Nam res še vedno ni jasno, da nas ne bo iz bede vsakdana rešil odrešenik, ampak naša kultura. V prvi vrsti srčna kultura, kultura komuniciranja, kultura obnašanja in takoj nato ali pa sočasno kultura ustvarjanja.
Pravzaprav je vse , kar si želim, da začnemo živet kulturno. Se zavedat, da imajo naša dejanja , naše besede, posledice. In da je vsak trenutek, ki ga živimo, posledica dejanj naših prednikov. Za trenutek razmislimo o tem, kakšen bi bil danes naš svet brez kulture naših prednikov. In prav zato z vso spoštljivostjo gojimo kulturo, ne zato, da je nam dobro, pač pa zato , da bo bodočnost zanamcev dobra. Naj končam in prepustim oder ljudem, ki jih globoko spoštujem, ljudem, ki kulturo živijo. Letošnjim nagrajencem. Za konec pa samo še nekaj, kar bi želel, da se vam usidra v srce. Nekaj začetnih vrstic pesmi, ki jo je napisala mlada članica Koroškega deželnega teatra Lana Košak:
Kultura je vse, kar se ti zdi.
Kultura sem jaz, kultura si ti.
Kultura je ptica, ki svobodno leti.
Kultura je opica, ki skače v tri dni.
BERNEKERJEVA NAGRADA: TOMISLAV GANGL
Bernekerjevo nagrado bo prejel za mednarodno odmevne dosežke na področju animacije in 3D video mappinga ter velik avtorski prispevek k razvoju likovne kulture v Mestni občini Slovenj Gradec.
Tomislav Gangl je eden od pionirjev 3D animacije in video mappinga v Sloveniji, z vrhunsko profesionalno produkcijo je od leta 2012 sodeloval pri številnih projektih in slavnostnih manifestacijah doma in v tujini. V Slovenj Gradcu sta bila med odmevnejšimi Svetlobni stolp v okviru programa Evropske kulturne prestolnice in projekt ob 750-letnici Slovenj Gradca. Že vrsto let sodeluje s Kulturnim domom Slovenj Gradec, Knjižnico Ksaverja Meška in Koroško galerijo likovnih umetnosti ter mnogimi institucijami v tujini, med njimi Ruskim gledališčem v Moskvi. Že 12 let je del ekipe, ki skrbi za videoprodukcijo pri skupini Laibach.
Kako se je začela pot na področju ustvarjanja animacije?
Sprva sem se ukvarjal z oblikovanjem letakov in plakatov za domačo glasbeno skupino Zircus, med študijem sem nato sodeloval z Evropskim
multimedijskim centrom, kjer sem se učil in sodeloval pri izdelavi risanke Gorjanci. Za celovečerno risanko Skrivnostna knjižnica sem napisal scenarij, leta 2007 pa sem izdelal svoj prvi kratki film Meni različnih dimenzij. Istega leta sem se izobraževal na filmski akademiji v New Yorku, kjer sem na enomesečnem intenzivnem tečaju usvojil osnove programa Maya, ki velja za standard v filmskem svetu izdelave vizualnih efektov. Tam sem izdelal svojo prvo kratko 3D animacijo Hypnotic Twister. Nekaj časa sem deloval kot TV-grafik in video editor na televizijskih postajah Čarli TV, Info TV in Planet TV. Podjetje Gangl Production, ki se ukvarja z izdelavo animacij za različne priložnosti, sem ustanovil leta 2012.
Kaj pravzaprav pomeni video mapping?
Pri klasičnih projekcijah ena slika pokrije platno, pri VM pa gre za nadgradnjo, saj lahko projektor usmerimo na katerokoli površino in iz različnih tekstur ustvarimo povsem nove oblike. Prvi tak projekt sva skupaj Nejcem Osrajnikom izdelala za Mestno občino Slovenj Gradec, ko sva ustvarila Svetlobni stolp, projekcijo na cerkev svete Elizabete. V sodelovanju z Alešem Ganglom in Markom Štrucem smo ustvarili zgodbo, zanimivo za naše mesto, ki je bila takrat novost v našem okolju in tudi zelo dobro sprejeta pri publiki. Naslednji večji lokalni projekt je bil Živel Slovenj Gradec! ob 750-letnici mesta Slovenj Gradec.
Video mapping smo izdelali za Železarno Ravne, pokopališče Žale, Mestno občino Ptuj, za Festival luči v Moskvi, Muzikal Veronika Deseniška, Svetlobni festival v Ukrajini in mnoge druge.
Od leta 2012 sodeluješ s skupino Laibach. Na kakšen način in kako se je začela ta uspešna zgodba?
Laibache sem spremljal že kot dijak, dobro sem jih poznal, sodelovanje pa se je začelo povsem slučajno, ko sem ob nekem srečanju Ivanu Novaku predstavil izsek iz Svetlobnega stolpa. Povabil me je k ustvarjanju njihovih projekcij, pridružil sem se jim že na naslednji evropski turneji. Pri Laibachu sodelujem pri pripravi vizualizacij za koncerte, videospote in izvedbi projekcij na koncertih. Spremljam jih pravzaprav na vseh turnejah, pravkar poteka turneja po Sloveniji.
Posebno doživetje je bil obisk Severne Koreje z Laibachi?
To je bila izjemno zanimiva zgodba, saj pravzaprav nismo vedeli, kaj pričakovati, kakšen bo odziv na naš nastop. Sprva je bil zelo zadržan, ljudje niso vedeli, kako naj reagirajo, saj takšnih izkušenj niso navajeni. Na koncu smo poželi stoječe ovacije. V Severni Koreji smo snemali dokumentarni film Liberation day in izvedli muzikal.
S čim se trenutno ukvarjaš?
V sodelovanju z Mojco Kamnik ustvarjamo film Pot po spominu, namenjen ljudem z demenco. Poustvarili smo ulice iz določenega obdobja okoli leta 1960. Skozi virtualno okolje se ljudje sprehajajo po ulicah, gre za animacijo sprehoda skozi ulice iz nekega časa.
Kakšni so glavni izzivi pri ustvarjanju na vašem področju?
Nenehno izobraževanje, sledenje trendom in novostim, predvsem na področju računalniških orodij in programov. Kultura je v obdobju med covidom in po njem utrpela veliko škode. Ljudje so po izolaciji postali še bolj individualni, raje so doma, kot se udeležijo družabnih oz. kulturnih prireditev. Po drugi strani nam primanjkuje velikih, odmevnih dogodkov. Brezplačni dogodki nam na nek način delajo veliko škodo. Veselim se nastopa z Laibachi v Slovenj Gradcu, upam, da se to uresniči kmalu.
Umetna inteligenca je posegla tudi na vaše področje delovanja …
Umetna inteligenca je tako revolucionarna zadeva, kot je bil pojav interneta. Orodje, ki nas po eni strani fascinira, po drugi straši. Kot mnogo drugih stvari lahko ima tako pozitivne kot negativne učinke. Ker ima veliko moč, lahko na določenih področjih vsekakor pride do zlorabe v negativne namene. Če jo znaš pravilno uporabljati, jo lahko s pridom izkoristiš. Določene rezultate, ki so prej zahtevali ogromno truda in dela, dobiš zdaj na pladnju v nekaj sekundah.
BERNEKERJEVE PLAKETE
DRUŠTVO LJUBITELJEV KNJIG MEŠKOVA BUKVARNA
Odslužene knjige živijo naprej
Društvo ljubiteljev knjig Meškova bukvarna prejme Bernekerjevo plaketo za pomemben doprinos k bogatenju kulturnega življenja v našem okolju. Na pobudo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec so društvo pred dvajsetimi leti ustanovili ob 130-letnici rojstva in 40-letnici smrti Franca Ksaverja Meška z namenom, da bi ljudje spoštljivo ravnali s knjigami in da bi odslužene knjige našle svoj prostor in živele naprej.
Ob ustanovitvi je društvo vodila Alenka Waltl, od leta 2017 pa Zuhra Horvat. Pred dvema letoma je vodenje prevzela Petra Šteharnik: »Meškova bukvarna ima za seboj pestro delovanje in pomemben doprinos na področju kulturno-izobraževalnega programa. Sodeluje in povezuje se z različnimi društvi, posamezniki, zavodi in ustanovami na področjih kulturnega udejstvovanja in vključevanja v socialno okolje.
Skrbi za medgeneracijsko sodelovanje in prispeva k ohranjanju bralne kulture in pismenosti, ki sta ključna dejavnika za človeški razvoj, njegovo ustvarjalnost in kakovostno preživljanje prostega časa. Zuhra Horvat je bila mnogo let gonilna sila ter vrelec idej, in predvsem po njeni zaslugi je ime Meškova bukvarna poznano veliki večini ljudi v lokalnem okolju.«
Meškova bukvarna ima prostore v Andeškem hramu. Prostovoljke in prostovoljci so v vseh letih poskrbeli za številne odmevne projekte, nekatere tudi v sodelovanju z Ekološkim društvom Slovenj Gradec in drugimi. Z akcijo Vzemi in daruj so v občini postavili odslužene hladilnike, kamor lahko ljudje prinesejo knjige. S predelavo čebeljih panjev so se jim pridružile še Meškove bukvarnice. Z dražbami knjig obveščajo o njihovi zalogi, na literarnih prireditvah predstavljajo lokalne avtorje knjig. S projektom Rastem s knjigo so navduševali predvsem mlajše bralce. Še z mnogimi drugimi inovativnimi dejavnostmi bralce ažurno seznanjajo na družbenih omrežjih.
MOJMIR PLEVNIK – MOJČ
Umetnik digitalne grafike
Mojmir Plevnik - Mojč je uspešen in prepoznaven umetnik, ki s svojimi izvirnimi kreacijami daje pomemben prispevek v zakladnico kulture naše občine in si prizadeva k širši rasti ljubiteljske kulture v našem okolju. Znan je po svojih instalacijah ter akrilih na platnu, na področju digitalne umetnosti je z digitalnimi grafikami dosegel prepoznavnost v slovenskem prostoru.
V svojem 30-letnem ustvarjanju je nanizal vrsto samostojnih in skupinskih razstav ter za svoja dela prejel več priznanj v slovenskem in mednarodnem merilu. Z reprodukcijami svojih akrilov in digitalnimi ilustracijami je opremil osem knjig, ki jih je povečini tudi sam grafično oblikoval, med njimi leta 2020 Prežihove odtise, Vorančevo pot.
Mojmir Plevnik sodeluje in razstavlja z mnogimi likovnimi sekcijami na Koroškem, s sodelovanjem in povezovanjem krepi družbeno odgovornost in trajnostno usmerjenost svojega dela.
Za svojo likovno pot pravi, da se lahko zahvali očetu, ki mu je že v otroštvu v svojem ateljeju kazal pozitiven, kritičen pogled na likovno ustvarjanje in široko paleto možnosti tehnik likovnega izražanja.
»Sam sem po več letih ustvarjanja v različnih tehnikah prešel na brezmejno področje digitalne grafične umetnosti, v katerega sem umestil elemente iz akrilnega slikarstva, ob tem pa s pridom uporabil računalniško znanje in znanje opisne geometrije, matematike, kot tehnična elementa nastalih grafik. Digitalna grafika na nek način opazovalca zavaja, zlasti tistega, ki ne sledi dogajanju v umetnosti – taka pa je večina gledalcev. Splošno védenje je namreč, da likovno delo, ki ima neko težo, predvsem pa vrednost, lahko nastane samo po klasičnih metodah, se pravi s pomočjo svinčnika, čopiča, palete barv. Sam želim takšno miselnost pri ljubiteljih likovnega ustvarjanja spremeniti, in če priznanje k temu vsaj delno pripomore, bom zelo vesel.«
ROK RUPREHT
Z Wolfovo glasbo povezuje Slovenj Gradec in Dunaj
Rok Rupreht je klarinetist, ki v Slovenj Gradcu že vrsto let aktivno deluje kot solist in komorni glasbenik. S številnimi vrhunsko izvedenimi nastopi in interpretacijami glasbeno-umetniških del je v naši občini na področju glasbenega ustvarjanja pustil neizbrisen pečat. Med drugim je član Pihalnega orkestra Slovenj Gradec, kvarteta klarinetov Claritet in komorne zasedbe Ensemle Amici Musici.
Izpopolnjeval se je pri mnogih priznanih klarinetistih ter na državnih in mednarodnih tekmovanjih nanizal vrsto priznanj. Njegov najpomembnejši dosežek v času študija v Celovcu je izvedba najtežjega koncerta za klarinet komponista Jeana Francaixa. Je študent magistrskega študija na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost mesta Dunaj. Od leta 2022 je zaposlen v opernem in simfoničnem orkestru Stadtheather Baden bei Wien, kjer poleg redne pozicije v orkestru poučuje klarinet na srednji in višji stopnji. Redno sodeluje z dunajskimi simfoniki, Synchron Stage Orchester in ostalimi vodilnimi orkestri.
V glasbeni karieri ga na poseben način spremlja glasba Huga Wolfa. »Njegova dela sem vedno občudoval in cenil, a sprva le kot poslušalec. Menim, da je klarinet inštrument, ki se po legi in barvi tona lahko pevskemu glasu najbolj približa. Ker Wolf na žalost ni napisal nobenega solističnega oz. komornega dela za klarinet, skušam z različnimi priredbami samospevov, koncertov ali komornih skladb publiki na edinstven način približati njegovo glasbo in jo širiti med kraji, kjer je živel in ustvarjal. Zame je največja čast, da lahko skozi glasbo povezujem Dunaj in rodni Slovenj Gradec, zato tudi v prihodnje načrtujem koncerte v različnih zasedbah z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. Kot poklicni orkestrski glasbenik lahko dodam še, da je najlepši občutek, ko tvoj hobi postane poklic.«
Vir: SGlasnik, MN, MOSG
Fotografije s podelitve: Aleš Uršej