Med 24. in 26. oktobrom je Slovenj Gradec gostil 31. generalno skupščino Mednarodnega združenja mest glasnikov miru, na kateri je sodelovalo 23 delegatov štirinajstih mest iz desetih držav. Slovenj Gradec se je mednarodnemu združenju priključil 19. septembra 1989 kot mesto številka 66 in letos obeležuje 35-letnico pridružitve.
Victor Hadjiavraam, predsedujoči združenja, v katerem je 114 mest po vsem svetu, je na novinarski konferenci ob robu skupščine napovedal, da bodo mesta glasniki miru od vlad držav po vsem svetu zahtevali zmanjšanje agresije. Apel k temu bodo poslali tudi Združenim narodom.
»Velike države imajo s prodajo orožja od vojn celo koristi, a moramo jih ustaviti ter glasno opozarjati tudi na človekove pravice,« je poudaril v Slovenj Gradcu. V besedilu t. i. Slovenjgraške deklaracije, ki je bila sprejeta na skupščini, so zato med drugim mednarodne institucije pozvali, naj naredijo vse, kar je njihovih močeh, da se konflikti končajo.
Gostitelj skupščine, slovenjgraški župan Tilen Klugler, se je zavzel predvsem za zaščito civilnega prebivalstva, za vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter za pravico ljudi do izobraževanja. »Diplomacija naj odigra svoje pred rožljanjem orožja,« je poudaril in dodal, da se bo šele po vzpostavitvi miru na svetu mogoče učinkoviteje pogovarjati tudi o podnebnih spremembah.
Na generalni skupščini je kot gostja sodelovala prof. dr. Renata Salecl, častna meščanka Mestne občine Slovenj Gradec, ki je bila tudi slavnostna govornica na osrednji in edini prireditvi v Sloveniji v počastitev dneva Organizacije združenih narodov. V njem se je vprašala, kje so ob vseh grozljivih spopadih, ki se danes dogajajo po svetu, mirovna gibanja. »Toda, ali je res vse izgubljeno?« se je vprašala in nadaljevala, da se nikakor ne smemo predati brezupu.
V Slovenj Gradcu se je mudila skupaj s prof. Shono Illingworth iz Velike Britanije, eno od pobudnic nove človekove pravice. Po besedah Saleclove, ki se je tej iniciativi pridružila pred petimi leti, bi ta naslovila grožnje napadov, nadzorovanja in klimatskih sprememb, ki prihajajo iz zraka. Slavnostna govornica se zaveda, da je zamisel o novi človekovi pravici v teh grozljivih časih morda utopična: »Toda, kot je dejal Oscar Wilde, napredek je uresničitev utopije. In ustavitev vojn je nedvomno korak k napredku«.
Srečanje Mest glasnikov miru je zato po njenem dogodek, »ki daje možnost, da ljudje iz različnih koncev sveta skupaj premislimo, kaj lahko v svojem okolju in na mednarodnem parketu, v prihodnje naredimo drugače«.
Na pobudo Mestne občine Slovenj Gradec se je na 31. generalni skupščini mest glasnikov miru združenju pridružilo srbsko mesto Gornji Milanovac. Gre za mesto z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, v zadnjem času pa mestna uprava posebno pozornost namenja tudi trajnostnemu razvoju. Listino o tem je prevzel župan Dejan Kovačević.
Generalno skupščino mest glasnikov miru je spremljalo tudi več kulturnih dogodkov. Med drugim razstava risb enega od preživelih jedrskega napada na Hirošimo, Shigea Moritomija. Da bi ohranil spomin na Hirošimo pred uničenjem (fotografije so namreč večinoma zgorele), je pri svojih 60-ih začel mesto in njegove soseske risati po spominu. Upodabljanju posledic bombardiranja se je skoraj v celoti izognil. V njegovem opusu sta tako le dve risbi s 'prizori iz pekla', kot je sam poimenoval podobe, ki jim je bil priča na dan, ko je izgubil pet članov svoje družine. Umrl je novembra 2022 star 92 let. Razstavo je v Slovenj Gradec pripeljala prof. Luli van der Does iz Centra za mir Univerze v Hirošimi.
Koroška galerija likovnih umetnosti pa je v času generalne skupščine v sejno sobo mestne občine začasno namestila dela iz zbirke Galerija za mir. Zbirka je nastala na podlagi mednarodnih razstav, ki so v KGLU potekale v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja pod okriljem Združenih narodov. Ta galerijska dejavnost je pomembno prispevala k temu, da je Slovenj Gradec prejel naziv mesto glasnik miru.
Galerija za mir je bila zamišljena kot prostor, ki bo trajno zastopal ideje o miru, solidarnosti in humanizmu skozi umetnost. Vsebinski poudarki del v zbirki naj bi služili kot opomin na pretekle vojne dogodke, a so žal vedno znova aktualni.
Zbirka je ravno v dneh, ko je bil Slovenj Gradec v znamenju OZN, dobila tudi svojo publikacijo z naslovom Galerija za mir.
Vir: SGlasnik, M. K.