Raziskava ISSO Zlati kamen tako vsako leto pregleda preko 160.000 podatkov o vseh slovenskih občinah. Vanjo je sicer vključenih več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki se jih primerja skozi zadnja štiri leta v vseh slovenskih občinah. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Med kandidate za nagrado se uvrstijo občine, kjer so zaznani sklopi povezanih dobrih praks, ki dajejo merljive rezultate.
Rdeča nit letošnjega izbora razvojno najbolj prodornih občin Slovenije je bila turizem. Tako so letos poleg običajne kvantitativne analize ISSO za izbor pripravili tudi posebno analizo turizma, ki so jo objavili v obliki bele knjige. Skoraj vse slovenske občine uvrščajo to področje med svoje glavne razvojne prioritete. Ne preseneča, da so slovenske občine prav na področju turizma razvile morda več dobrih in izvirnih praks kot kjerkoli drugje. Toda obenem pogled na turistični razvoj razkrije zelo velike razlike tako med kraji kot med regijami. Raziskava je pokazala, da najboljših praks ne najdemo le med najbolj uveljavljenimi turističnimi kraji - nekaj krajev s hitro rastočim obiskom bi lahko označili kot skrite potencialne uspešnice slovenskega turizma prihodnosti.
Med enajstimi najbolj prodornimi slovenskimi občinami je letos tudi Slovenj Gradec, ki je bil uvrščen med tri finaliste v regiji od Posavja do Koroške in s tem pridobil priznanje Zlati kamen za leto 2017.
Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, "pri Slovenj Gradcu kazalniki ISSO raziskave dajejo vtis izjemno uravnoteženega in precej izrazitega razvoja. Zelo dobri so kazalci na trgu dela, zlasti relativno veliko število delovnih mest. Slovenj Gradec izstopa tudi po številu diplomantov in novih doktorjev ali magistrov znanosti. Življenjski standard v kraju je relativno visok. Mestece na Koroškem se je uspelo na svojski način pozicionirati na svetovni zemljevid kot Mesto miru OZN. Tudi z bogatim naborom aktivnosti daje vtis kulturnega središča, ki je dosti pomembnejše, kot bi lahko sodili glede na velikost kraja (in relativno odmaknjenost). Ta vtis zbuja zlasti število in kakovost kulturnih in drugih dogodkov, ki jih prirejajo v kraju in segajo od poletnega kulturnega festivala (Slovenjgraško poletje), prek Mirovniškega festivala ali Festivala drugačnosti do enega od »100 najzanimivejših filmskih festivalov na svetu«. Druga pomembna razvojna komponenta, zelo značilna za Slovenj Gradec, je skrb za tradicijo, ki se v zadnjem času kaže zlasti kot skrb za ohranjanje tradicionalnih obrti. Tako imamo v odmaknjeni dolini Koroške kraj, ki je izjemno odpret v svet in zna s svojo ponudbo pritegniti zelo različne skupine."
Priznanje je na konferenci, ki je potekala 14. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani, prevzel župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas.
ML/DS