Na današnji dan, 30. aprila 1251, je oglejski patriarh Bertold V. Andeški, v čast svoji nečakinji sv. Elizabeti posvetil cerkev, prav tako je na ta dan oglejskemu patriarhatu podelil v last vso slovenjegraško posest in lastnino. Izročitev je potekala v cerkvi sv. Elizabete.
Bertold V. Andeški, nadškof v madžarski Kaloči, ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, vojvoda Sedmograškega, grof Bacsa in Bodroga ter nazadnje oglejski patriarh in furlanski knezoškof, je ob zadnjem obisku v središču svoje slovenjgraške gospoščine leta 1251 vsekakor že čutil bližnjo smrt, saj se je ob posvetitvi nove cerkve v trgu namenil, v svoje “dušno dobro”, vso tukajšnjo staro rodbinsko posest podariti oglejski stolici. 30. aprila v dopoldanskih urah je ob prisotnosti številne cerkvene in svetne gospode, med katero se omenjajo koroški arhidiakon Krafto, ljubljanski župnik magister Ludovik in ptujski pisar Helvik, izstavil listino, ki je z daljnosežnimi posledicami zaznamovala razvoj prastare naselbine ob reki Mislinji med Uršljo goro in Pohorjem. Oglejski cerkvi je podelil vso posest in lastnino, ki jo je imel na Slovenjgraškem, bodisi da je ta bila na gradu ali v trgu ali na drugih krajih, ki sodijo k slovenjgraški provinci. Vse to je mogočni škofiji podelil z vsemi pravicami glede sodstva, mitnine in kovnice denarja, hkrati pa je njenemu varstvu izročil vse podložnike in ministeriale. Slednjim je omogočil, da uživajo vse tiste pravice, ki jih uživajo ministeriali Ogleja nasploh, vsem ostalim pa je pokazal posebno naklonjenost s tem, da si je pridržal doživljenjsko pravico služabnikom dajati od te posesti fevde. Odredil je tudi, da noben košček lastne zemlje ne velja za praznega, dokler še živi kateri od sorodnikov fevdnikov. Slavnostni podpis te listine je bilo patriarhovo zadnje javnopravno dejanje, kajti že 23. maja istega leta je umrl.
S smrtjo zadnjega moškega potomca mogočne družine Andechs-Merancev se je tako pred 770 leti končala zgodba o osupljivi bleščavi ene izmed najpomembnejših plemiških rodbin evropskega srednjega veka. Drobno iskrico še vedno tlečega zgodovinskega spomina, dasiravno skritega v naplavinah časa davne preteklosti, je vanj za vekomaj ukresalo tudi naše mesto. Naj se torej letos, ob jubileju posvetitve Bertoldove slovenjgraške mestne župne cerkve sv. Elizabete, skozi tančico obledelega izročila znova prižge plamen spoštljivega ponosa na žlahtno veličino starosvetnih korenin našega mesta.
Bertold je cerkev posvetil sv. Elizabeti, kar ni bilo nikakršno naključje: zavetnica revnih in ubogih je bila Bertoldova nečakinja, hči ogrskega kralja Andreja II. in Jere Andeške. Po zgodnji smrti leta 1231 se je prav nadškof oglejske stolice izkazal kot velik častilec njenega spomina in pomembno vplival na hitro razglasitev za svetnico leta 1235, le šestnajst let kasneje pa je v njeno čast sredi slovenjgraškega osrednjega trga zrasla ustanova, morda celo prva med vsemi, ki je bila namenoma pozidana in posvečena imenu in nepozabnemu delu madžarske princese, turingijske deželne grofice in andeške svetnice, s katero se je Slovenj Gradec vpisal med pomembne centre širom Evrope, v katerih so leta 2007, ob 800-letnici rojstva, obeležili evropsko Elizabetino leto. Zidavo cerkve v Slovenj Gradcu so pričeli bržkone že letu kanonizacije, dokončali pa so jo več kot trideset let pred posvetitvijo veliko bolj mogočne Elizabetine grobne cerkve v mestu Marburg ob reki Lahn.
Slovenjgraška cerkev, ki praznuje častitljivi jubilej – 770 let, je v kasnejših stoletjih doživela mnoge prezidave. Vsako obdobje kulturne zgodovine jo je v mestu z bogato umetnostno tradicijo znalo ozaljšati za novo vrsto pomembnih spomenikov kulturne dediščine. Vendarle pa je vsa stoletja do danes ostala pomenljiv in zgovoren spomenik vrednotam, ki nas lahko tudi danes, v svetu nadute nadvlade brezobzirne gospodarske moči in pomanjkanja solidarnosti, navdihuje in nam kaže pot v prihodnost.
V letošnjem letu bomo v Slovenj Gradcu, na različne načine, poglobili že leta 2007 vzpostavljene vezi. Zavetnice karitativnih dejavnosti se bomo v okviru tradicionalnega Mirovniškega festivala spomnili s kongresom Foruma slovenskih dobrodelnih organizacij. Mnoge vsebine, povezane s cerkvijo sv. Elizabete in njenimi umetnostnimi zakladi, bodo zaživele z virtualno predstavitvijo na spletu.
MK/MR/DS