Obseg in trajanje prometnega kolapsa lahko pripišemo več dejavnikom:
1. Vremenske razmere
Zmrznjena tla, dež, žled in sneženje predstavljajo težko obvladljivo situacijo za vzdrževalce cest. Dejstvo je, da se ob takšnih vremenskih pogojih tudi na najsodobnejših prometnicah pri nas in v tujini in ob dobro organiziranih vzdrževalnih službah dogajajo večurni zastoji in se bodo v prihodnosti še dogajali. Temu se ni mogoče popolnoma izogniti, zato pozivamo vse udeležence v prometu, da se izrednim razmeram na cesti izognejo, ustrezno pripravijo, če je pot nujna, in da v takih okoliščinah strpno reagirajo.
2. Neustrezen standard cest na območju Koroške
Cesta G1-4, edina prometna povezava med Koroško in osrednjo Slovenijo, ne ustreza standardom varnosti in ne nudi zahtevanih prometnih uslug. Podobne vremenski razmere ali druge izredne dogodke je mogoče preprečiti ali bistveno omiliti z minimalnimi gradbeno tehničnimi ukrepi. Predvsem je nujno treba izvesti:
a. Tretji pas na Mislinjskem klancu.
b. Dodatna parkirišča za kamione pred klancem iz smeri Slovenj Gradca in iz smeri Velenja. Predlagamo kombinirano izvedo: dodatni vozni pas za počasna vozila, ki v izrednih razmerah služi za parkirišče priklopnikov; na odseku Dolič- Mislinjski klanec je dovolj prostora v vplivnem pasu ceste na zahodni strani, na odseku Dolič – Huda luknja pa na vzhodni strani. V drugi fazi je potrebno izvesti tretji pas na več odsekih celotne poteze G1-4.
c. Širitev voznih pasov in asfaltiranje bankina na celotnem poteku ceste G1-4. Obstoječe širine voznih pasov ne ustrezajo standardu G1. Bankine so večinoma preozke in nezadostno utrjene. Asfaltirane bankine bistveno povečajo varnost, v primeru zastojev pa lahko nudijo odstavni pas in omogočajo dostop interventnih vozil.
Predlagani ukrepi so neizogibni, saj bo ta prometni koridor še vrsto let, ko bodo prometne obremenitve samo še naraščale, vremenski pojavi pa vedno bolj nepredvidljivi, edina povezava Koroške z osrednjo Slovenijo. Ti ukrepi niso nikakršna alternativa novi državni cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. Tudi v času, ko bo ta v funkciji, ostaja koridor po dolini Pake pomemben z vidika zagotavljanja vzporedne, alternativne ceste HC na tej relaciji.
Navedli smo le najnujnejše ukrepe za preprečitev prometnih kolapsov zaradi vremenskih ali drugih vzrokov na cesti Gi-4. Ostalih ukrepov, kot so zavijalni pasovi, koridorji za pešce, servisne ceste, obvoznice, ki veljajo splošno za vse državne ceste, tukaj ne omenjamo, ker se omejujemo na specifično zimsko problematiko omenjenega cestnega koridorja.
So pa vsi ti ukrepi nujni tudi na cesti G1-1, na povezavi po Dravski dolini proti Mariboru, in na cesti G2-112 (Mežiška dolina). Tudi na teh relacijah, posebej na klancih in vzpetinah, je ob zadnjem sneženju prihajalo do zdrsov tovornih vozil s cestišča, kar je povzročalo nekajurne zastoje.
3. Neusklajeno delovanje, opremljenost in usposobljenost pristojnih služb
Ob tem, da so se kljub pravočasni in natančni vremenski napovedi dogajali pogosti zastoji zaradi zdrsov avtobusov in tovornjakov, so nekatere očitne pomanjkljivosti in napake v delovanju pristojnih služb nerazumljive.
Predlagamo:
1. Policija naj v takih primerih aktivira vse kapacitete, vključno z rezervo, za izločanje tovornjakov iz prometa. Izrekanje glob kot preventivni ukrep ni učinkovit, saj so ob vsakem zastoju udeleženi drugi vozniki in prevozniška podjetja.
2. Zimska služba: vozila za posipanje in pluženje naj bodo ob napovedanih močnejših snežnih padavinah pripravljena neposredno na klancih. Zagotoviti je treba sredstva za posipanje, ki delujejo pri nižjih temperaturah.
3. Vzdrževalci cest naj se opremijo z vozili za vlečno službo in jih aktivirajo za takojšnje odstranitve vozil, ki ovirajo potek prometa.
4. V takih primerih je treba aktivirati tudi enote civilne zaščite in gasilcev.
5. Informacije o razmerah na cestah naj se posredujejo tudi Radiu Slovenija za objavo na njihovih programih.
6. Za učinkovito delovanje v primerih izrednih razmer na cestah naj pristojne službe izdelajo načrt ukrepov, ki bo preprečeval ponovitev dogodkov z dne 13. januarja 2017. Prav tako se pripravi načrt pomoči reševanja ljudi, ki bi bili ujeti v morebitnih daljših zastojih na naših cestah.
Ob zgornji zapisani skupni izjavi naj dodamo tudi to, da sta župana MO Slovenj Gradec in Občine Mislinja sklicala delovni sestanek s pristojnimi že za četrtek, 19. januarja, vendar smo vabilo na sestanek zaradi regijskega značaja problematike preklicali in udeležence preusmerili na delovni sestanek, ki ga je kot predsedujoči Sveta koroške regije sklical dr. Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem. Sestanek je potekal v petek, 20. januarja 2017, ob 10. uri v prostorih Občine Ravne na Koroškem.