ODGOVOR STROKOVNIH SLUŽB

In vendar je občina na pobudo župana in strokovnih služb (in ne na pobudo občinskega sveta) samoiniciativno prisluhnila prizadetim občanom in se odzvala na ta problem in naložila izdelovalcu, da v kolikor obstajajo zakonske možnosti, to uredi v OPN.

In kaj je Občinski prostorski načrt?

Le ta združuje tako strateški del kot tudi izvedbeni del.  Na strateški ravni se določajo cilji in izhodišča prostorskega razvoja ter določajo zasnove prostorskih ureditev na določenem območju.

Na izvedbeni ravni se posegi umestijo v prostor tako natančno, da se vsaki parceli določi njen status in v primeru zemljišč, na katerih je možno graditi oziroma drugače posegati v prostor, tudi prostorske izvedbene pogoje za vsak dopusten oziroma načrtovan poseg v prostor, ki so podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Kmetje, ki na novo urejajo trajne nasade, le-te urejajo brez gradbenih dovoljenj in na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih, zato tudi v OPN ni podlage za tovrstne omejitve. Četudi bi te omejitve glede kmetijske rabe kmetijskih zemljišč vključili v OPN, takšna določila teh širitev ne bi preprečila. Dokaz tem navedbam je dejansko stanje, saj so se te površine v zadnjih letih povečevale kljub jasno zapisanemu določilu v planu, da površine hmeljišč ostajajo v obstoječem obsegu in se ne širijo.

Površine, kjer se urejajo hmeljišča, so namreč kmetijska zemljišča. Čeprav bi se lahko občina v prostorskem aktu (OPN) načeloma opredelila konkretno tudi glede širitev hmeljišč v občini, kot je to imela že v obstoječem Družbenem planu občine Slovenj Gradec za obdobje 1986-1990, kjer je zapisano, da »bo proizvodnja hmelja ostala na enakih površinah«, slednje ne bi vplivalo na širitev teh površin.

Namesto tako zapisanega določila smo v OPN zapisali naslednje usmeritve za razvoj kmetijstva:

(1)    Kmetijska zemljišča so namenjena za kmetijsko obdelavo in se jih varuje pred drugimi rabami v prostoru. Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se ne zmanjšuje možnosti za rabo kmetijskih površin v prihodnosti in da se omeji onesnaževanje na tem območju.

(2)    Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Spodbuja se sonaravno kmetovanje na že obstoječih površinah, naravi prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako vezane na naravne vire in se medsebojno ne izključujejo (turizem, rekreacija, izletništvo).

(3)    Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj. Spodbuja se zaokroževanje kmetijskih gospodarstev in najem zemljišč.

Ves čas priprave in sprejema OPN, je bila v ospredju zaščita kmetijskih zemljišč. Temu nihče v občinskem svetu ni nasprotoval, saj se najverjetneje zavedajo, da se kmetijska zemljišča lahko uporabljajo v skladu z namensko rabo – kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.

Seveda so še določeni mehanizmi, ki spadajo pod pristojnosti občine in bi jih lahko občina sprejela v smislu prepovedi urejanja trajnih nasadov, kot na primer:

-          Prostorska zakonodaja omogoča občini, da v določenih primerih v kolikor so izpolnjeni pogoji tudi omeji urejanje trajnih nasadov. Zakon za to predvideva Začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora.

-          Občinski svet lahko z odlokom za določeno območje sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve  onemogočena ali močno otežena oziroma, da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov.

-          Občina lahko sprejme začasne ukrepe za območje:

a)       Širitve naselja, ki še ni določeno s strategijo prostorskega razvoja občine;

b)      Prostorske ureditve, za katero še ni sprejet OPPN

c)       S sprejetjem začasnih ukrepov občina z odlokom prepove parcelacijo zemljišč in promet z njimi, razen na območjih, na katerih je predvidena komasacija zemljišč iz 115. člena tega zakona, urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradenj ipd.

Žal pa takšnih območij v tem delu ni, saj v obstoječem OPN-ju, zaradi skrajšanja postopkov pri sprejemanju, infrastrukture nismo zajeli. Slednji se bomo namreč posvetili v spremembah in dopolnitvah OPN še pred junijem, posebej z namenom, da se plansko uredi vsa infrastruktura, ki bo izboljšala prometno ureditev na območju MOSG. V ta namen že poteka izdelava številnih strokovnih podlag, ki bodo osnova za izdelavo SD OPN. Umestitev infrastrukture v prostor bo tudi jasno začrtala obseg širitve mesta. Na ta način pa bodo podani tudi pogoji, da bo lahko občina v skladu s prostorsko zakonodajo sprejela začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora, med te pa spada tudi urejanje trajnih nasadov.

V odgovor na trditve, da MOSG ni ustrezno pristopila k zahtevam civilne sfere pa naj navedemo, da je občina že meseca februarja na MKGP posredovala dopis v zvezi z ukrepi MKGP na področju uporabe FFS. Do danes s strani MKGP odgovora še nismo prejeli (dopis v prilogi).