Odgovor:
- UVOD
Na osnovi prejete pisne vloge Sveta šole in Sveta zavoda OŠ Šmartno, z dne 7. 3. 2017 (v prilogi) glede organiziranega prevoza iz območja Metulov Breg in vožnje teh otrok z avtobusom ter zahteve po ponovni presoji varnih šolskih poti, se je dne 28. 3. 2017, na osnovi določil Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju: Pravilnik), sestala Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov (v nadaljevanju: Strokovna skupina) in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju: SPVCP), ki sta preučila podano pritožbo oz. predlog. Na osnovi sklepa, sprejetega na tem sestanku se je dne 12. 4. 2017 sklical sestanek z vsemi ravnatelji in predstavniki šol (zapisnik sestanka v prilogi).
Prevozi otrok v šolo se izvajajo na osnovi določil 56. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v prvem odstavku določa: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.« in v drugem odstavku: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«
- NAČIN ORGANIZIRANJA RELACIJ IN SKLOPOV
Na podlagi omenjene zakonodaje je občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na svoji 23. seji dne 19. 3. 2017 z 22. glasovi za in 1. proti (zapisnik v prilogi) sprejel Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Mestni občini Slovenj Gradec in v letu 2014 dopolnitev (Uradni list RS, št. 27/2013 in 46/2014, v nadaljevanju Pravnik).
Pravilnik je bil sprejet na pobudo občinskih svetnikov iz prejšnjega in še prejšnjih mandatov, ki so, predvsem ob sprejemanju proračunov, izražali dileme po izredno visokih stroških, ki so se namenjali za šolske prevoze in zahtevali ureditev tega področja ter na pobudo občinske uprave, ki je zaznala neenake pravice do vključitve v organiziran prevoz.
Iz obrazložitve Pravilnika (str. 21) je jasno razvidno, da bi je bil eden izmed razlogov Pravilnika dejstvo, da so se pred sprejetjem Pravilnika: »…nekatere relacije organizirale ali podaljševale na podlagi pritiskov staršev, kar pa je diskriminatorno do tistih otrok, ki do prevoza niso upravičeni in jih starši vozijo sami, na lastne stroške oz. hodijo peš. Starši, katerim se je popustilo, pa so tako neupravičeno, z javnimi sredstvi prišli do prevoza. Poglavitni razlog za vsakoletna popuščanja pri upravičenosti do prevoza je ravno neurejenost meril, kdo je in kdo ni upravičen do nadstandarda.«
Kot je razvidno iz omenjenega zapisnika SPVCP z dne 12. 4. 2017, sklicanega ravno iz naslova nenehnega pritiska na strokovno presojo Skupine za organiziranje šolskih prevozov in SPVCP je bil cilj Pravilnika in način delovanja SPVCP jasno in nedvoumno pojasnjen ravnateljem in predstavnikom šol, a slednje za Svet zavoda OŠ Šmartno ponovno ni zadostovalo.
V tej zvezi Skupna za org. šolskih prevozov in SPVCP ponovno podajata pojasnila glede delovanja in način organiziranja šolskih prevozov in presoje varnih šolskih poti, ki za 1.492 učencev v Mestni občini Slovenj Gradec in za 351 otrok vključenih v brezplačen organiziran prevoz in 34 otrok v organiziran prevoz z doplačilom ni enostavno, je odgovorno in temeljito preučeno.
Skupina vsakoletno, na osnovi 4. člena Pravilnika obravnava predlog novih relacij in dodatnih postajališč, pritožbe oz. pripombe staršev, odloča o dodatnih dovozih in odvozih, odloča v posebnih primerih glede upravičenosti do prevoza otrok zaradi bolezni inp.
Osnova za organizacijo šolskih prevozov je Pravilnik. Skupina vsakoletno, na osnovi testa sorazmernosti ustrezno tehta, ali so pritožbe, pobude za relacije in v tej zvezi sprejeti ukrepi, skladni z namenom Pravilnika in primerljivi z ostalimi relacijami. Ukrep mora biti utemeljen s ciljem enakopravnosti z vsemi relacijami, in sicer tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov.
Skupina tako v prvi vrsti upošteva cilj Pravilnika in načelo enakosti z vsemi relacijami, število vključenih otrok in postajališča. Poseg v spremembo sklopov, relacij in postajališč mora biti utemeljen s stvarnim in razumnim tehtanjem. Skupina in SPVCP ne smeta in nimata pooblastila, da na osnovi nenehnih pritožb in želj bo podaljšanju relacij ali prilagoditvi relacij enim osebam zlorabiti namen Pravilnika, v kolikor dejstvo ni stvarno upravičeno iz naslova temeljite presoje varne šolske poti ob upoštevanju načela enakosti.
Spremembe morajo biti opredeljive, razumne in legitimne. Različno oziroma prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb pri uresničevanju pravic, ki so pravnim naslovljencem zagotovljene v enakem obsegu in pod enakimi pogoji mora biti stvarno upravičeno.
Načelo enakosti, eno izmed temeljnih načel demokratične, pravne in socialne države, zavezuje tako zakonodajalca, pri sprejemanju splošnih pravnih aktov, kot tudi vse državne organe, organe lokalne skupnosti in javne zavode, ki uporabljajo pravo[1] in odločajo o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Skladno s tem načelom morajo biti vsem učencem zagotovljene enake pravice. Pravne predpise je tako tudi na področju prevozov otrok v šolo potrebno uporabljati do vseh – na enak način, saj načelo pomeni predvsem jamstvo, da pri odločanju v konkretnem primeru nobena okoliščina, ki je zakon ali drug predpis ni posebej opredelil, ne bo pravno odločilna. Načelo enakosti je v segmentu, ki se nanaša na enakost v zakonu, v najširšem smislu razumeti kot splošno prepoved samovolje oziroma arbitrarnosti ali kot prepoved samovoljnega neenakega ali enakega (!) pravnega obravnavanja. Kadar organ v upravnem postopku prekorači meje »stvarno utemeljenih razlogov«, torej tedaj, ko enakega ali neenakega pravnega obravnavanja ni mogoče razumno in stvarno opravičiti, je kršeno načelo enakopravnosti oziroma enakosti v zakonu.
Skupina se je po preverbi vseh predlogov relacij in sklopov dne 18. 4. 2017 odločila, da se v šolskem letu 2017/2018 organizira kombinirano vozilo za tiste otroke, kjer na dogovorjenih postajališčih ni mogoče obračanje avtobusa (postajališče Stopernik, Lipa, Odcep Biomedika).
Preučila je tudi navedbe Sveta zavoda glede trajanje vožnje. V tej zvezi je pregledala vse predloge za oblikovanje ostalih sklopov in relacij in zavzela stališče, da v primerjavi z ostalimi relacijami, kjer imajo otroci zagotovljen samo en privoz in en odvoz in na podružničnih šolah celo prestopajo na druga vozila, čas vožnje in čakanja na drugo vozilo veliko daljši in tako glede trajanja relacije sprejela stališče, da pritožba ni stvarno upravičena.
Prevozi iz območja Stopernik, Lipa in Biomedika so za šolsko leto 2017/2018 organizirani s kombijem, saj obračališče znotraj dovoza za omenjena naselja za avtobus niso možna. Število slednjih otrok pa je tolikšno, da so zagotovljeni: dva privoza za nulto uro in dva privoza za prvo šolsko uro. Dodaten privoz tega kombija za Metulov breg se časovno ne izide (prav tako se ne izide s številom otrok). Na Metulovem bregu je omogočeno obračanje večjega vozila (avtobusa), zato se na tej relaciji organizira avtobus, slednji tudi zaradi skupnega števila otrok iz tega območja. Relacija pa je krajša, kot pretekla leta, saj privoz poteka od Metulovega brega do Šmonove vasi, mimo Šertla do Brd in do OŠ Šmartno (pretekla leta je bila relacija veliko daljša; Lipa, Metulov Breg, Šmonova vas, Škodnik, Turiška vas, Brda in nazaj do Turiške vasi in do OŠ Šmartno). Glede te presoje je Skupina zavzela stališče, da za sprejetje drugačne ureditve ni podan stvarno upravičen, stvarno utemeljen razlog.
Vse relacije so organizirane na isti način. Organiziranih je 16 sklopov – torej 16 vozil in 100 relacij (50 privozov in 50 odvozov) - na osnovi Pravilnika. V kolikor bi se spremenil koncept za Metulov Breg (namesto avtobusa kombi), bi za zagotavljanje enakosti za vse otroke iz območja MOSG bilo potrebno organizirati dodana vozila – torej skoraj za vsak privoz otrok iz posameznega območja ločen sklop in toliko dodatnih vozil. V tej zvezi je Skupina zavzela stališče, da iz vseh predlaganih relaciji in sklopov izhaja enakopravno obravnavanje vseh otrok in da pritožba Sveta zavoda ni stvarno upravičena in da zahteva diskriminatorno ravnanje, ki je v nasprotju z določili Pravilnika in načelom pravne države.
Na osnovi vsega omenjena tehtanja je Skupina sprejela naslednji sklep: iz predloga organiziranja relacij in sklopov je jasno in nedvoumno razvidno enakopravno obravnavanje, zato se prevoz na relaciji Mislinjska Dobrava, Brda, Šmartno organizira na predlagan način.
- POSTOPEK UGOTAVLJANJA OGROŽENOSTI UČENCA NA POTI V ŠOLO
Učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, »… če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo« (ZOsn, 56. člen, 2. odstavek) in s katerim mu je dana pristojnost za »ugotovitev« ogroženosti učenca na šolski poti. Organ je določen z Zakonom o voznikih, ki določa, da lokalna skupnost ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), katerega osnovna naloga je načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni (ZVoz, 6. člen). SPVCP je sestavljen iz predstavnikov organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu.
Občinski svet določi število članov oziroma članic. SPVCP ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge zagotavlja uprava lokalne skupnosti (prav tam, 3. točka). SPVCP deluje v okviru Javne agencije RS za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraževalne aktivnosti (Javna agencija RS za varnost prometa, 2014). SPVCP ima več kot 40-letno tradicijo, saj začetki njegovega preventivnega delovanja segajo že v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni deluje na podlagi Zakona o voznikih (ZVoz, 6. člen) in skladno z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v RS (Uradni list RS, št. 63/02).
SPVCP ima pri organiziranju šolskih prevozov ključno in zelo odgovorno nalogo, saj se prevoz zaradi nevarne šolske poti organizira le, če SPVCP ugotovi, da je šolska pot kategorizirana kot nevarna. Dejstvo je, da se postopek prične ali na zahtevo staršev oz. skrbnikov, šole ali pa po uradni dolžnosti občinskih služb. Ne glede na to, če se postopek prične na vlogo stranke, se njihova ugotovitev nanaša šolsko pot in s tem na nedoločen krog oseb, torej vpliva njihova odločitev tudi na ostale učence, ki bivajo ob tej šolski poti. SPVCP izda le vmesni akt v postopku ugotovitve upravičenosti do brezplačnega prevoza.
Šolske poti se kategorizirajo na podlagi Kriterijev za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo (Kriteriji). SPVCP ima zakonsko pooblastilo, da ugotovi in opredelijo kategorizacijo šolske poti. Ugotovitev SPVCP vpliva na pravico do brezplačnega prevoza in tako SPVCP posredno odloča o pravici do prevoza.
Iz merila upravičenosti do prevoza zaradi razdalje šolske poti (prvi odstavek 56. člena ZOsn) lahko na podlagi načela enakosti sklepamo, da so otroci, ki so upravičeni do prevoza zaradi nevarne šolske poti, do slednjega upravičeni le v delu šolske poti, ki je kategorizirana kot nevarna. Otroci sodijo v isto skupino otrok in zato do prevoza v delu, kjer pot ni kategorizirana kot nevarna, do prevoza niso upravičeni. V tej zvezi bi bilo mogoče tudi na mestu, da se pripravi dopolnitev pravilnika, s katerim bi se prevoz iz naslova nevarne šolske poti izvajal samo v delu poti, kjer je le ta kategorizirana kot nevarna šolska pot oz. do razdalje šolske poti 4 km (prevoz samo čez glavno cesto, kjer je v nadaljevanju pot krajša od 4 km in ni kategorizirana kot nevarna: naselje Metulov breg, naselje pri Lipi, odcep Biomedika, naselje pri postajlišču Stopernik, postajališče Gmajna Pameče, Fuks Pameče inp., oz. samo do razdalje 4 km do šole: Gradišče, Rahtel, Sv. Ana, Brda, Šmonova vas, Raduše do Spodnje vasi inp.).
SPVP je na osnovi omenjene zakonske podlagi, na osnovi določil Pravilnika in načela enakosti, za postajališče Fajer in Podhomec že izdal mnenje in opravil ogled šolske poti. Naslednji ogled bo opravljen takoj, ko se bodo razmere na cestišču spremenile (pri Fajerju takoj, ko bo v tistem delu šolske poti potekala izgradnja ceste na Kope).
[1] »Pri uporabi prava se enakost izraža v tem, da pri obravnavanju istovrstnih primerov in odločanju o takih primerih veljajo iste splošne in abstraktne norme.« (Kocijančič, 2005, str. 107).