Mesto Slovenj Gradec je pričelo z aktivno politiko urejanja mirujočega prometa v letu 1992 ko je bila izdelana prometna študija Prenova starega mestnega jedra Slovenj Gradca na podlagi katere se je leta 1993 spremenil prometni režim na Glavnem trgu z ciljem omejitve tranzitnega prometa preko Glavnega trga, ki je kljub izgrajeni vzhodni obvoznici še vseeno v potekal v smeri stare magistralne ceste. Leta 1996 se je prometni režim na Glavnem trgu ponovno spremenil in se je z določenimi popravki in spremembami ohranil do danes.
Vodenje prometa in način obračunavanja parkirnine na Glavnem trgu je bil predmet večih diskusij kot tudi predmet sprememb, ki jih je vedno sprejel občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec. Dejstvo pa je, da se je prometni režim na samem Glavnem trgu spreminjal izključno na podlagi strokovno argumentiranih podatkov ter analiz in se ni nikoli spreminjal na podlagi trenutne politične volje ali želje posameznih skupin. Vsekakor pa so se v največji možni meri upoštevale želje stanovalcev, lastnikov poslovnih lokalov in nenazadnje obiskovalcev mesta. Po sedemnajstih letih lahko danes trdimo, da je Glavni trg tudi zavoljo prometnega režima uspel ohraniti atraktivnost kot jo poznamo danes in se nam ni zgodilo, da bi mestno jedro »umrlo«, kar se je na primer zgodilo v drugih starih mestnih jedrih, ki so jih čez noč spremenili v cone za pešce.
Drugo bistveno spremembo je mesto na področju mirujočega prometa sprejelo in doživelo v letu 2000, ko so se pričele uvajati t.i. modre cone. Sam sistem časovno omejenega parkiranja se je prav tako skozi leta spreminjal in dopolnjeval, predvsem s tem, da se je usklajevala ponudba s povpraševanjem.
Iz podatkov iz analize obstoječega stanja je razvidno, da je stanje na področju mirujočega prometa v mestu Slovenj Gradec dokaj urejeno, kar je posledica sistematičnega in analitičnega urejanja. Na eni strani ugotovimo, da je parkirnih prostorov trenutno v mestu dovolj, po drugi strani pa ugotavljamo, da je tudi cenovna politika parkirnin za uporabnike dokaj ugodna, kar pomeni do so se stanovalci, občani in obiskovalci mesta na njo navadili in ni naravnana izključno na »polnjenje proračuna«. Bistven poudarek na cenovni politiki je ta, da se preprečijo dopoldanska dolgotrajna parkiranja in s tem omogoči parkiranje čim večjemu številu obiskovalcev mesta.
Glede na trenutne socio-ekonomske in prometne razmere ugotavljamo, da mesto večjih sprememb po urejanju mirujočega prometa trenutno ne potrebuje, razen na območju bolnišnice, kjer pa se stalno pojavljajo večje dopoldanske zgostitve s strani obiskovalcev bolnice, zdravstvenega doma in zaposlenih v obeh zavodih, kar bo v prihodnje rešila predvidena garažna hiša.
Priloge:
- Anketa Glavni trg – 2003.
- Anketa stanovalci Glavni trg – 2011
- Cene parkiranja na javnih parkirnih prostorih na območju MOSG
- Kapacitete parkirišč
- Parkirno mesto rezervirano za starše z otroškimi vozički