Pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju morajo država in samoupravne lokalne skupnosti sodelovati z organizacijami v mladinskem sektorju (9. člen ZJIMS). Komplementarnost lokalnih in državnih ukrepov bi morala izhajati kot usklajen sistem ukrepov, vendar je mnogokrat (že na ravni države same) mladinska politika skupek nepovezanih ukrepov. Večjo koherentnost med nivoji in ukrepi mladinske politike je ZJIMS začrtal z opredelitvijo javnega interesa v mladinskem sektorju, in sicer kot:
• zagotavljanje normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade,
• zagotavljanje finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi. Občina lahko (ZJIMS, 27. člen) mladinsko politiko na lokalni ravni izvaja skladno z lastnimi interesi, potrebami, zmožnostmi in okoliščinami, kot so število in struktura prebivalcev, ekonomska moč ter prostorske in kadrovske zmogljivosti v mladinskem sektorju.
Pri tem jim ZJIMS ponudi nekatere konkretne predloge, in sicer:
• sprejetje lokalnega programa za mladino,
• ustanovitev delovnega ali posvetovalnega telesa za mladinska vprašanja,
• finančno podporo programom v mladinskem sektorju in
• izvajanje drugih ukrepov v mladinskem sektorju v skladu z zakonom.
Strategijo za mlade je pripravil Mladinski svet MOSG, sprejel in potrdil pa jo je Mestni svet MOSG.