347 prebivalcev; površina 11,85 km²
*VIR: SURS, 1. julij 2024; GURS, januar 2020
Šmiklavž je le 2,5 km oddaljen od Podgorja. Zrasel je ob križišču starih poti, ki so bile naravna vez med Mislinjsko, Šaleško in Savinjsko dolino. Danes, ko poteka cestna povezava skozi Hudo luknjo, je Šmiklavž le še stičišče zanimivih dolinic, ki so jih oblikovali potoki Jenina, Burčnica, Kolarnica in Štihovec.
Nad Šmiklavžem leži Graška Gora, zahodno pa Vodriž. Obe hribovski naselji sestavljajo samotne kmetije, ki so si našle prostor na ne preveč strmih pobočjih. Kot da čas tu teče počasneje - ob praznikih še vedno streljajo z možnarji, na zabavah igrajo šmiklavški muzikanti s harmoniko in dvema klarinetoma in (podobno kot v Podgorju in Razborju) ljudje še ohranjajo ljudske običaje.
Graška gora (825 m) je bila najbrž prehodna že v prazgodovini. Domnevajo, da so Rimljani tod speljali krak rimske ceste iz Savinjske doline proti Colatiu. V času boja za prevlado krščanstva v starem Rimu (v 4. stoletju) so na Graški gori požgali poganski tempelj - verjetno mitrej, raziskovanja pa so odkrila tudi ostanke starokrščanske cerkve iz 5. ali 6. stoletja.
V srednjem veku se je pomembnost tega področja zaradi cestne povezave nadaljevala. S tem lahko povezujemo tudi nastanek gradu in gospostva Vodriž. Grad je nastal v začetku 14. stoletja in sodi med gotske gradove. Leži na slikovitem slemenu in ravno zaradi težje dostopne lege se je razvalina ohranila do danes. Posamezni detajli so ohranjeni v prvobitni obliki, saj je grad pogorel in bil že v 17. stoletju opuščen. Zanimiv je tudi kot poseben tip ganerbnega gradu - gradu, ki je bil hkrati v posesti več dedičev ali vitezov. Že listina iz leta 1338 priča, da so si ga razdelili bratje Hebenstreit.
Gospoščina Vodriž je skrbela tudi za cesto, ki je iz Slovenj Gradca vodila čez (Slovenj)Graško goro do trga Velenje, različni kraki pa so jo povezovali s Forhtenekom, Škalami, Šoštanjem, Šalekom, z Završami ter z Valdekom.
Morda še starejša stavba kot grad Vodriž je cerkev sv. Miklavža, ki ima romansko zasnovo, kasnejše predelave pa so ji dale današnjo podobo. Tudi cerkev sv. Helene na Graški Gori je iz istega obdobja. Krasi jo baročni oltar iz leta 1670.
Ljudje v teh krajih so bili vedno trdni Slovenci, zato ne preseneča njihova množična podpora protifašističnemu gibanju, pri čemer je imel nedvomno veliko zaslug takratni šmiklavški župnik Jože Lampret - udeleženec pohoda XIV. divizije, ki je ravno na Graški gori doživljala svoje najtežje trenutke.
"Vodriž po krivici sodi med manj znane gradove, vendar se na nobeni naši razvalini ni ohranilo toliko pristnih srednjeveških arhitekturnih členov." (Ivan Stopar)
PREDSEDNIK
MARJAN SMONKAR; telefonska številka: 041 801 338; elektronska pošta: marjan.smonkar@siol.net
ČLANI:
JOŽICA PODMENIK
SIMONA RUPČIČ
ANDREJ BLATNIK
MITJA FELE