Po sestanku je župan podal naslednjo izjavo:
»Takoj po nastopu mandata sem organiziral ločena sestanka s predstavniki Civilne iniciative ter s predstavniki hmeljarjev. V dogovoru z Občinskim svetom smo v letošnjem letu izvedli tudi nov monitoring, saj so na meritve v preteklem letu leteli očitki o neustrezni izbiri koordinatorja, monitoring pa tudi ni bil izveden v celoti. Letos smo za koordinacijo meritev izbrali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa je meritve v mesecu avgustu tudi izpeljal. Gre torej za dve zaupanja vredni instituciji, z ustreznimi certifikati, licencami in pooblastili, ki sta pretekli petek rezultate analiz odvzetih vzorcev tudi predstavili vsem deležnikom (predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, MOSG ter civilne iniciative in hmeljarjem), ki so se udeležili sestanka na Mestni občini. Vsa gradiva smo tudi objavili na občinski spletni strani, da se lahko zainteresirani podrobneje seznanijo z rezultati meritev.
Rezultati so pokazali zelo majhne vsebnosti škropiva pri zanosu, v splošnem pa so meritve pokazale, da vrednosti ne odstopajo od standardiziranih oziroma da so v določenih primerih bistveno nižje od dovoljenih. Laično lahko ugibam, da bi bili ti rezultati gotovo drugačni, če bi pridelovalci uporabljali drugačno škropivo, ali če bi monitoring izvajali v kakšnem drugem obdobju sezone pridelave hmelja in dlje časa. Vsekakor ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. Zanimalo nas je tudi, koliko škropiva se ob zanosu pri škropljenju nalaga v okolici hmeljišč in iz rezultatov smo lahko ugotovili, da zelo malo, vsekakor v mejah predpisanih vrednosti. Poudarjam pa, da je šlo pri merjenju za zelo kratko obdobje izvajanje meritev ter da bi le z daljšim in bolj sistematičnim nadzorom lahko prišli do podatkov, ki bi lahko bili ustrezna osnova za trajnejše ukrepe za varovanje okolja.
Želim poudariti, da smo monitoring izvedli zato, da se v mestni občini prepričamo, v kakšnem okolju živimo. V tem duhu pričakujem morebitne prihodnje pobude tudi za meritve ostalih potencialnih onesnaževalcev, trde delce v zraku, druge poljščine ipd. in v kolikor bo občinski svet izrazil zahtevo po tovrstnem nadzoru, bomo takšne meritve še izvajali. Vsekakor pa bi si želel, da bi k izvajanju podobnih meritev, preko NIJZ, čim prej pristopila tudi država, saj se pravilniki o določanju mejnih vrednosti vplivov FFS na okolje pripravljajo na ministrstvih. Morda bi pilotne meritve lahko država izvedla prav v Slovenj Gradcu, kjer je ta problematika trenutno aktualna. Tako bi slovenjgraškemu proračunu prihranili nekaj sredstev, hkrati pa bi dobili obsežnejše in relevantnejše podatke o tem, v kakšnem okolju bivamo.«