Hmeljišča so bila na območju Slovenj Gradca že prej. Niso se niti pojavila, niti bistveno širila v času mojega mandata ali sedaj, ko eni že očitno kujejo politični dobiček z vznemirjanjem javnosti. Želel bi si, da bi razumni del javnosti to resnico doumel.
Ker vsaj nekatere pobude zahteve CIVOZ razumem in dojemam kot poskus omajanja zaupanja javnosti v župana in občinsko upravo, se lahko ob tem vprašam, zakaj ni okoljsko naenkrat tako zelo osveščena javnost intenzivneje sodelovala že pri pripravi Občinskega prostorskega načrta? Morda zato, ker globoko v sebi vsi vemo, da ne občina in ne župan nimata čarobne palice, s katero bi iz okolja naenkrat umaknila vse, kar koga moti. Prostorska problematika je izjemno občutljivo področje, saj posega na območje osebne lastnine, predvsem zemlje in nepremičnin, kar je pač v danem družbenem sistemu in paradigmi, na kateri le-ta temelji, nedotakljivo. Če povem preprosteje: ne župan in ne občinski svet ne moreta direktno zaukazati, kaj bo kdo počel na svoji zemlji. Na to lahko (omejeno in v zakonskih okvirih) vplivamo le skozi prostorske akte, ki jih sprejemamo. Prostorski akti pa se nanašajo v prvi vrsti na območja, ki so opredeljena kot stavbna. Nikakor z občinskimi akti ne moremo vplivati na druga zemljišča. Ko sem začel iskati načine, kako se zahtevam civilne iniciative čim bolj približati, sem se znašel pred težko rešljivo težavo. Ustrezne zakonske podlage ni, dobra volja pa ni dovolj. Ministrstvo za kmetijstvo bo namreč šele sedaj, na državnem nivoju torej, dobilo nalogo pripraviti strokovne podlage za posege lokalnih skupnosti v kmetijska zemljišča.
Očitki CIVOZ, da sta občina in župan pri obravnavi problematike pasivna, so neutemeljeni. Po dolgotrajni razpravi na seji občinskega sveta smo se vsi strinjali, da so ukrepi potrebni. Občinski svet me je pooblastil, da izvedem aktivnosti v zvezi z obravnavano problematiko, sam pa sem se, jasno, odzval in nemudoma pristopil k izvedbi.
Ustanovil sem komisijo, ki ima sicer dolgo in težko ime (kot kaže pa bo imela tudi težko poslanstvo). Komisija za analizo stanja in pripravo predlogov ukrepov na področju urejanja trajnih nasadov hmelja v MOSG se je sestala že 12. marca 2018. Vanjo sem imenoval vse deležnike, ki bodo morali pri tem problemu sedeti za isto mizo, če bodo želeli problem razumno razrešiti. V njej so dr. Mario Lešnik, izr. prof., Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, dr. Jernej Drofenik, Urad RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Tone Sedar, predsednik VS Šmartno, Jože Prosenjak, predsednik VS Podgorje, Boris Raj, mag., predsednik ČS Polje, Andrej Kresnik, predstavnik hmeljarjev in Anton Komat, predstavnik CIVOZ. Magnetogram zapisa prvega sestanka je javno objavljen na spletu.
Sklical sem sestanek z neposrednimi sosedi novega nasada ob cesti proti toplarni in novim hmeljarjem. Ta je pripravljen zasaditi hitro rastoča drevesa med cesto in hmeljiščem. Gosta zasaditev visokega drevja deluje kot prepreka širjenja hrupa in eventualnih učinkov škropljenja.
Zahteva CIVOZ za uvedbo »zelenega pasu« je morda dobronamerna, a precej utopična, saj ga je v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) potrebno opredeliti bodisi kot tamponsko cono med kmetijskim zemljiščem in strjenim naseljem ali kot predpisan odmik trajnih nasadov. S tem bi posegli na področje Pravilnika o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), saj slednji določa pogoje - odmike aplikacij FFS v ali izven trajnih nasadov, da ne govorim o tem, da bi marsikje kmetom tako popolnoma onemogočili kakršnokoli pridelavo poljščin. Očitki predstavnikov in izjave članov CIVOZ ter drugih sodelujočih na novinarski konferenci dne 4.4.2018, da MO tega ni storila že pri sprejemu OPN, so zavajajoči. Ne v času javne razprave, ne v času dolgotrajnih obravnav med pripravo OPN, ne kadarkoli na katerikoli seji občinskega sveta namreč nihče, ne svetniki, ne javnost in tudi ne stroka (in slednji moram zaupati) ni podal kakršne koli konkretne pobude na področju, ki je sedaj tako glasno problematizirano. Pri uvedbi zaščitnih con ali odmikov zaradi vplivov kmetijstva pa se, če želimo enakopravno obravnavati vse občanke in občane ter jih zaščititi pred deležniki, ki vplivajo na okolje, pojavi tudi vprašanje, zakaj do zaščitnih pasov recimo niso upravičeni prebivalci ob cestah (hrup, plini in delci PM10), ob tovarnah in še kje? Ker sem za celovit pristop in enakopravnost, sem že pred časom izdal sklep o naročilu nadzora in meritve onesnaževalcev (vključno z delci PM10). Meritve pa so pokazale, da so bile kar v treh merjenjih dovoljene vrednosti presežene. Zaskrbljujoče? Da, a to, kot kaže, skrbi samo mene, novih okoljskih aktivistov pa to ne razburja kaj preveč, zaradi česar upravičeno dvomim v iskrenost njihove zavzetosti za okolje in izključno "ekološko" motivacijo njihovih aktivnosti.
Naročil sem analizo možnosti za spremembe in dopolnitve OPN, ki bi vključevale zaščitna območja (tamponska cona ali v OPN predpisan odmik hmeljišč, se bodo po predpisanem postopku vnesli v OPN). Sklep o začetku postopka sprememb in dopolnil OPN bo kmalu podpisan, v nadaljevanju postopka pa bomo pri spremembah vključili še druge elemente, saj hmelj zagotovo ni edini problem, ki bi ga bilo potrebno z nameravanimi spremembami poskušati rešiti. V samem postopku bo potrebno izdelati strokovne podlage, ki bodo podprle nameravane ukrepe. S tem v zvezi smo že pred časom na vladne službe naslovili strokovna vprašanja, na katera pa do danes nismo prejeli odgovorov.
Ob vseh sestankih, ki sem jih doslej opravil na to temo, pogovorih, posvetih, strokovnih razgovorih in pri opazovanju vključenih deležnikov, pa lahko pri razumevanju problematike računam zgolj na razumevanje javnosti, saj ugotavljam, da so se tisti, ki sedaj tako glasno in z uperjenim prstom kažejo na občino in župana kot na glavna krivca, da jim »kmetje onesnažujejo okolje«, prebudili žal šele sedaj, pred volitvami. Škoda, a nič zato. Vsi moji dosedanji napori namreč neizpodbitno dokazujejo, da želim okoljsko problematiko v naši mestni občini reševati sistemsko in celovito, ne za dosego kakršnih koli političnih ciljev, temveč v dobrobit mnogih generacij, ki bodo v naši dolini živele še dolgo po izteku naših mandatov.
Andrej Čas,
župan
Odgovor strokovnih služb
Vprašanja v zvezi z ukrepi