316 prebivalcev; površina 5,50 km²
*VIR: SURS, 1. julij 2024; GURS, januar 2020
Severovzhodno nad Slovenj Gradcem se vse do Kremžarjevega vrha (1164 m) razprostira hribovsko naselje samotnih kmetij. Omejujeta ga Kremžarjev potok in "Graben". Kmetije so pravi celki in so v nižjih predelih oddaljene druga od druge slabih 500 m, višje pa le nekaj več. Najzanimivejša je Pečolarjeva kmetija na 512 m visokem holmu - tam so namreč ostanki najstarejše naselbine v Mislinjski dolini.
Vzroke za naselitev v odmaknjeno slovenjgraško kotlino lahko iščemo v zvezi z usodo prebivalcev kulture žarnih grobišč v Podravju. Na začetku starejše železne dobe so namreč nastala z okopi utrjena gradišča, kamor so se naselili prebivalci ravninskih predelov. Na Pohorju je nastalo več takih gradišč, toda najbolj znano je ravno Gradišče. Arheološko je to področje še neraziskano, o velikosti in pomenu pa priča odkrito grobišče v Florjanovem gozdu, kjer je že pred prvo svetovno vojno izkopaval Hans Winkler, ki je k sodelovanju pritegnil tudi arheologa Walterja Schmida in dunajsko akademijo znanosti. Grobišče je nastalo v času med sredino 8. in koncem 7. stoletja pred našim štetjem in razkriva slovenjgraško prazgodovino.
Najdbe kažejo na to, da sta se zlili dve različni kulturi - žarnogrobiščna in železnodobna. Evidentiranih je še 78 gomil, mnogo pa jih je bilo ob gradnjah stanovanjskih hiš uničenih. Najdbe so shranjene v muzejih v Mariboru, Gradcu in v arheološki zbirki Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
V kasnejših stoletjih se je življenje preneslo na nasproti ležeči grič nad Starim trgom, Gradišče pa je bilo zaradi svoje ugodne lege še vedno pomembno. V srednjem veku je na tem prostoru zrasla graščina, ki jo je leta 1516 prevzela rodbina Gaisruck in oblikovala novo gospostvo. Približno sto let, do leta 1595, je bilo tu središče slovenjgraškega gospostva.
Gradišče je priljubljena izletniška točka Slovenjgradčanov, saj je z vseh delov raztresenega naselja lep razgled na mesto, Mislinjsko dolino, še posebej pa na Uršljo goro. Mimo vodi tudi planinska pot na Kremžarjev vrh, kjer je že leta 1934 mislinjska podružnica slovenskega planinskega društva zgradila planinsko kočo. Letno jo obišče okrog 20.000 planincev in sprehajalcev - največ ob 1. maju.
Graščino Gradišče so večkrat predelali, nazadnje v 19. stoletju. Kljub predelavam je prvotna renesančna zasnova še vedno ohranjena. Danes je dom kmečke družine Pečolar.
PREDSEDNIK:
DARKO ČUJEŠ; telefonska številka: 031 416 880; elektronski naslov: darko.cujes@gmail.com
ČLANI:
MATEJA ŠISERNIK
ANTON LENART
DUŠAN VAUKAN