303 prebivalcev; površina 28,43 km²
*VIR: SURS, 1. julij 2024; GURS, januar 2020
Razbor - ljudsko tudi Zarazbor - leži na enem od dolgih slemen med Slovenjgraško in Šaleško kotlino, na hrbtu, ki predstavlja razvodje med Savo in Dravo. Geološka zgradba tega predela je zelo zapletena: prevladujejo konglomerat, peščeni lapor in peščenjak, na zahodu pa so starejše kamnine. V 18. in 19. stoletju so tod kopali železovo rudo, rudarskega sodnika pa omenjajo že viri iz leta 1580.
Razbor se deli na Zgornji in Spodnji, središče pa je pod Farovškim vrhom, kjer so šola, gostilna in cerkev sv. Danijela. Le-ta je najbrž najstarejša stavba, saj je nastala že v 16. stoletju.
Kljub odmaknjenosti je bil kraj že zgodaj naseljen. Omenjajo ga leta 1106 kot Ras ali Rasswar. Največ prebivalcev je imel v 19. stoletju, ko so začeli intenzivno izkoriščati gozdove. Leta 1869 je živelo v Zgornjem Razborju 259 ljudi (danes le 113), v Spodnjem pa 451 (danes 244).
Če je za potepanje po znanih in manj znanih predelih značilno, da nas prevzamejo različni občutki, potem velja, da jih je največ, ko obiščemo Razbor. Glavna značilnost tega sveta so strmine, ki se spuščajo na eni strani v Suhodol in na drugi v Velunjo. Na obe strani je do 400 m višinske razlike.
Do danes se je ohranilo 40 kmetij, ki so razporejene po obeh straneh slemena. Domačini pravijo, da so na eni strani nicinarji, na drugi pa sončniki. Ker zahteva večina njiv ročno obdelavo, prevladuje živinoreja, velik del dohodka pa dajejo gozdovi. Zanimivo je, da v teh odmaknjenih krajih mnogi vztrajajo, čeprav so si delo poiskali v dolini in se tja dnevno vozijo več kot eno uro.
Mogoče sta ravno trdo delo in oddaljenost tako povezala ljudi, da se še vedno razveseljujejo ob ljudskih šegah in običajih. Med najznačilnejšimi je jajčarija, ki je pri nas ohranjena le še v Razborju. Najbrž je res, kar so nam povedali pri Šašlu: "Saj ni lepo brez praznikov ... kot narava brez divjadi."
V Razborju so dolga leta gojili lan in tkali platno. Ob teritvi so se zgodaj zjutraj zbrali terice in terci, ki so naključnemu obiskovalcu brez milosti za obleko natlačili pezdirc.
Na Potočnikovi domačiji v Zgornjem Razborju 3 se je rodil oče Hermana Potočnika - Noordunga (1892-1929), inženirja in pionirja raketne in vesoljske tehnike, avtorja knjige Problem vožnje po vesolju (1929).
PREDSEDNIK:
JANEZ ŠUMAH; telefonska številka: 051 426 170; elektronska pošta: janez.sumah@gmail.com
ČLANI:
RIHARD RUPREHT
BOJAN MIRKAC
MARJAN ANDREJC
DANIJEL ŠMON