1.563 prebivalcev; površina 6,96 km2
*VIR: SURS, 1. julij 2024; GURS, januar 2020
Strnjenim naseljem desno od glavne ceste Velenje-Slovenj Gradec sledi Šmartno (438 m), ki je le dobra 2 kilometra od Tomaške vasi. Kraj predstavlja središče tega dela Mislinjske doline, pomemben pa je tudi kot prometno središče, saj vodi skozenj cesta na Kope in druge dele zahodnega Pohorja. Sestavlja ga več zaselkov - središčni del imenujejo domačini Šmarška vas, proti Tomaški vasi ležita Mala in še naprej Žabja vas, proti Slovenj Gradcu pa Trebuška in Lepa vas, ki pa se že staplja z mestom.
Šmartno sodi med najstarejše kraje v Mislinjski dolini. Čeprav sega prva znana omemba v leto 1106, je verjetno še starejše, saj je bil tu sedež ene najstarejših slovenskih prafar. Njeni začetki segajo v obdobje pokristjanjevanja v Mislinjski dolini. Na to zanimivo opozarja cerkev, posvečena sv. Martinu - vzorniku misionarjev po evropskih deželah. Čaščenje tega svetnika je bilo pod frankovskim vplivom pri nas najmočnejše med 8. in 10. stoletjem. Cerkve so mu posvečali zlasti v tistih krajih, kjer jim je uspelo izriniti stara poganska božanstva.
Današnja triladijska cerkev ima zaradi številnih dozidav (opaznih je kar šest) precej zapleteno arhitekturno zgradbo. Kljub baročnemu videzu ima najstarejši del - srednja ladja - romansko zasnovo, kar daje vtis starodavnosti, ki jo v resnici skriva.
Bogata in zanimiva pa je tudi njena notranja oprema, ki jo je v 18. stoletju naročil opat in šmarški nadžupnik Jožef Jurij Schrekinger. Le-ta je tudi poskrbel za prenovo in opremo cerkve na Homcu in gradnjo cerkve sv. Petra na Kronski gori.
Zaradi zanimive in ugodne lege v tem delu doline s precej obsežnim zaledjem so se v središču Šmartna v preteklosti razvile neagrarne dejavnosti. Poleg obrtnikov so tod živeli furmani, ki so odvažali les - tudi na splave v Dravograd.
Zelo zgodaj je v vasi nastala šola, ki je že od leta 1814 imela svoje poslopje. Bogata šolska kronika hrani kar nekaj zanimivih drobcev iz zgodovine kraja in ljudi. Število otrok iz podeželskega zaledja je v šoli naraščalo in konec 19. stoletja zajelo večino šoloobveznih - tudi deklet.
Ob začetku druge svetovne vojne so Nemci v župnišču uredili zbirno taborišče, kjer so izgnanci iz Mislinjske doline in bližnjih krajev čakali na transporte v večja taborišča na Hrvaškem in v Srbiji. Njihovo stisko razodeva eden od njih - pesnik Karel Destovnik - Kajuh.
O nemirnih časih med vojno in po njej pričajo tudi obeležja in spomeniki. Na hiši št. 208 je spominska plošča Karlu Barletu, žrtvi dachavskih procesov.
Povojni razvoj tem obrobnim krajem ni bil naklonjen, zato se danes večina prebivalstva preživlja z nekmetijskimi poklici. S tem se je bistveno spremenil odnos do zemlje, narave in stare kmečke arhitekture. Tako danes v Šmartnem skoraj ne najdemo prave stare kmečke domačije.
V Šmartnem je tudi vremenska postaja, ki često poroča o najnižjih jutranjih temperaturah v nižinah Slovenije.
PREDSEDNICA:
DARJA GARNBRET; telefonska številka: 031 833 757; elektronski naslov: darjagarnbret91@gmail.com
ČLANI:
JOŽE COKAN
ALBERT GRADIŠNIK
DANILO KNAP
POLONA KRPAČ GORNJAK
MARIJA LUŽNIK
JAKA BOROVNIK