Certifikat mladim prijazna občina
Družbeni položaj mladih se je v zadnjih letih izrazito poslabšal. Povečuje se stopnja brezposelnosti med mladimi, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost mladih od staršev, občutek negotovosti in časovni okvir pri oblikovanju lastne družine in odselitvi od doma. Mladost se torej ne more več pojmovati kot obdobje sorazmerno predvidljivega prehoda iz gotovega otroštva v gotovo odraslost s stabilno zaposlitvijo in na novo ustvarjeno družino (Lavrič in drugi 2010, 65). Namesto tega se pojavi t.i. podaljšano otroštvo (mladost), ki pomeni vsaj delno odvisnost od staršev in se (pre)pogosto zavleče v štirideseta leta. Takšno stanje ne prinaša pozitivnih učinkov ne mladim ne državi. Mladi tako (pre)dolgo ne postanejo samostojni, se kasneje in manj odločajo za ustvarjanje lastne družine in prevzemanje odgovornosti v življenju nasploh. Na doseganje avtonomije mladih vplivajo dejavniki, kot so izobraževanje, služba, bivalne razmere, njihova informiranost in participacija v različnih institucijah. Dejstvo pa je, da velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi jim omogočali, da bi trdno, odločno in uspešno stopali proti odraslosti. Zagotavljanje mladim prijaznejšega okolja je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi in posledično do zagotavljanja trajnostnega družbenega razvoja. Lokalna skupnost se svoje vloge pri vzpostavljanju mladim prijaznejšega okolja ne more in ne sme otepati. V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes po sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki tam delujejo. Le tako je lahko mladim omogočena aktivna participacija in sooblikovanje take skupnosti, v kateri tako mladi kot odrasli radi živijo.
Certifikat mladim prijazna občina spodbuja lokalne skupnosti v Sloveniji, da odigrajo svojo vlogo pri oblikovanju mladim prijaznejšega okolja in s tem oblikovanju odgovornega odraslega državljana.