S tem naše mesto sodi v ugledno družbo trenutno 112 mest z vseh celin, ki so si ta naziv prislužila s prizadevnim delovanjem za mir na različnih področjih družbenega življenja. Krona teh prizadevanj je torej listina, s katero je leta 1989 generalni sekretar Organizacije združenih narodov Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce naziva Glasnik miru.
Ideja mesta glasnika miru je promoviranje ideje manj nasilnega in bolj humanega sveta, sveta v katerem vlada strpnost in medsebojno spoštovanje, s čimer so izpolnjene zahteve za boljše razumevanje miru na podlagi pravičnosti in človekovih pravic.
Mesto Slovenj Gradec je bilo v svoji bogati zgodovini vselej majhno, a močno kulturno središče, ki je presegalo državne meje. Kot prostor povezovanja so ga močno zaznamovale mednarodne prireditve, ki so se v njem zvrstile od prve razstave "Mir, humanost in prijateljstvo med narodi" leta 1966 pod pokroviteljstvom takratnega generalnega sekretarja OZN U Tanta iz Burme. Ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti se je skozi desetletja izoblikovala pomembna stalna zbirka umetniških del, Slovenj Gradec pa je svojo podobo in identiteto mesta tesno povezal z delovanjem v prizadevanjih za mir, kulturo nenasilja in sožitje v širšem slovenskem okolju in mednarodnih povezavah. Predstavniki občine so dejavni v mednarodnem združenju mest glasnikov miru, med drugim smo več mandatov člani Izvršnega odbora, od leta 2007 pa opravljamo tudi funkcijo generalnega sekretarja Mednarodnega združenja mest glasnikov miru. Večkrat smo tudi že gostili konference združenja.
V sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti vsako leto prirejamo odmeven natečaj za otroško literarno in likovno delo na teme z jasnim mirovniškim sporočilom ter tradicionalni Mirovniški festival ob svetovnem dnevu miru (21. september) ter proslave v počastitev mednarodnega dneva OZN.