SL EN DE

Prejeti nazivi Mestne občine Slovenj Gradec

PREJELI NAZIV DOJENJU PRIJAZNO MESTO

  • 3 november 2022
  • Število pogledov: 544
PREJELI NAZIV DOJENJU PRIJAZNO MESTO

 

»Dojenje prinaša številne prednosti za dojenčka in doječo mater. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju skupaj z kožnim stikom pri dojenju, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.« je povedala Andreja Tekauc Golob, predsednica NOSD. »Ima pa tudi zdravstvene prednosti za doječo mater, saj imajo le-te manjšo možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Dlje kot dojijo, manj zbolevajo za številnimi kroničnimi obolenji modernega sveta.«

Je pa dojenje tudi naložba v boljšo prihodnost družbe. Zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Prav tako je dokazano, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi, višji inteligenčni količnik IQ, kar lahko vpliva tudi na višji potencialni dohodek v prihodnosti. Po ocenah lahko povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona pomeni 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti.

»Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

Prostor za dojenje v Andeškem hramu

»Vesel sem, da smo v Mestni občini Slovenj Gradec izpolnili vse kriterije poskrbeli, da smo postali mesto prijazno dojenju. Materino mleko je iz različnih vidikov najboljša hrana za novorojenčke. Pomembno je za zdravje naših najmlajših občank in občanov v njihovem najzgodnejšem življenjskem obdobju. Zato spodbujamo dojenje, kjer je to le mogoče, v prostorih Andeškega hrama pa smo zato uredili poseben prostor. K dojenju spodbujamo v sodelovanju s številnimi deležniki; od zdravstvenega doma, zasebnima koncesionarkama v otroških ambulantah, regijsko bolnišnico, Koroško lekarno, pa tudi z Odborom za spodbujanju dojenja na Ministrstvu za zdravje in Unicefu Slovenije,« je izjavil župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.   

A čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Številne družbe namreč ne uspejo ustrezno podpreti žensk pri dojenju, zaradi česar večina otrok po svetu ne more v celoti izkoristiti prednosti dojenja. Doječe družine se namreč ob prihodu domov (včasih pa že v porodnišnicah) srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. »Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja. Prav to si prizadeva projekt Dojenju prijazno mesto,« je povedal Tomaž Bergoč.

V treh letih, odkar projekt deluje pri nas, s podporo Ministrstva za zdravje, ki ga sofinancira, so v njem sodelovale štiri občine – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj, v katerih prebiva skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnili vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.

Sodelovanje v projektu je bilo usmerjeno v strateški razvoj občine po meri doječih družin, ki vključuje vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah, pa tudi v širjenja znanja in podpore delovanju v različnih ustanovah in podjetjih, spremljanje deleža dojenih otrok in evalvacijo zadovoljstva doječih mater.

V povprečju matere dojijo otroke sedem mesecev

Občine so bile med drugim deležne izobraževanj zdravstvenega osebja (v katerih je sodelovalo 80 % vseh zdravstvenih delavcev, ki imajo stik z materami in otroki: pediatrični oddelki,  ginekologi, zobozdravniki, itd.), lekarniškega osebja, zaposlenih v mestni upravi, ki imajo stik z materami, pa tudi različnih materialov in gradiv, ki ozaveščajo in spodbujajo dojenje ter opolnomočajo doječe matere (tudi na delovnem mestu), ter napotkov in navodil za vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in v ustanovah.

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev, najdaljša poročana doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev. V Sloveniji imamo sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje NOSD. 90,2 odstotka dojenčkov je v prvih dneh in tednih dojenih. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo – le 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 % šestmesečnih dojenčkov (izključno pa 5,5 odstotka) in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov.

Kakšno pa je stanje v Dojenju prijaznih mestih, kjer so v zadnjih 3 letih naredili pomembne korake pri spodbujanju dojenja? Statistični podatki za Slovenj Gradec in Mislinjo (gre za podatke o načinu hranjenja otrok ob sprejemu in odpustu iz Oddelka za pediatrijo SB Slovenj Gradec za 2021) kažejo, da je izključno dojenih otrok v starosti 0-1 mesec 24 odstotkov, v starosti 1-6  mesecev pa 45 odstotkov. Dojenih otrok v starosti 6-12 mesecev je 20 odstotkov (ob sprejemu) oz. 18 odstotkov (ob odpustu).

Povečaj ali pomanjšaj font:
Ponastavi velikost
Povečaj pisavo
Zmanjšaj pisavo
Barvna shema
Privzeto
Črno na belem
Belo na črnem
Črna na bež
Črno na zelenem
Modro na belem
Črno na rumenem
Modro na rumenem
Rumeno na modrem
Turkizno na črnem
Črno na vijoličnem
Tip pisave
Privzeto
Arial
Verdana
Open Dyslexic
Open Dyslexic Alta
SG logo

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali gumb za IZKLOP RAVNILA.