Anika Grabec je diplomantka smeri Konserviranje – restavriranje likovnih del na Akademiji za likovno in umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študij je uspešno zaključila leta 2017, od takrat je karierno aktivna predvsem v tujini.
Časopis Delo je 14. november 2012 objavilo članek z naslovom Umetnost je preživeti od umetnosti, za katerega je Anika povedala, da si želi ostati na Koroškem, da je Ljubljana ne privlači najbolj, edino možnost za opravljanje svojega poklica na Koroškem pa je videla v ustanovitvi podjetja. »Delo za restavratorja se najde tudi na Koroškem, če se le znajdeš,« je ugotavljala za Delo in takrat nadaljevala: »Marsikdo se vrača nazaj h koreninam, ljudje hočejo ohranjati predmete, ki so jim dragi in ki so del njihove družinske zgodovine, zaradi krize pa tudi ne kupujejo toliko novih predmetov, več je obnavljanja starega pohištva, ki so ga ljudje začeli bolj ceniti. Mislim, da mi dela ne bo manjkalo.«
S tem, kar je povedala takrat, se še danes strinja. »Zahvaljujoč štipendiji Fundacije Karla Pečka sem se lahko popolnoma posvetila študiju in razvoju znanja na področju konserviranja in restavriranja. Poleg finančne strani je prejetje štipendije zame pomenilo tudi veliko priznanje, motivacijo in samozavest. Prve delovne izkušnje sem pridobila z delom v restavratorskih podjetjih na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, nato pa še v Sloveniji. Leta 2017 sem se odpravila na leto dni v Kanado, kjer sem dobila dovolj samozavesti, da sem po vrnitvi domov ustanovila svoje podjetje. Od takrat naprej delam na samostojnih projektih ter sodelujem z različnimi restavratorskimi podjetji v Sloveniji, Avstriji in na Češkem. Od januarja 2020 še posebej intenzivno sodelujem z Muzejem jugovzhodne Morave v Zlinu. Tam bom sredi leta 2024 prevzela vodstvo muzejske konservatorsko-restavratorske delavnice, ki je specializirana za les, kovine, keramiko, steklo, papir, usnje in tekstil. Že od začetka študija sem si želela uporabiti svoje znanje in veščine tudi na lokalni ravni. Žal so se takšne priložnosti redko pojavljale. Delo v tujini mi je omogočilo pridobivanje dragocenih izkušenj v mednarodnem okolju. Tam sem se naučila prilagajati različnim kulturam, delovnim praksam ter načinom komuniciranja in razmišljanja. Kljub temu ostajam trdno prepričana v pomen sodelovanja in prispevanja k razvoju našega kraja. Kulturno dediščino razumem kot več kot le fizični izraz preteklosti - zame predstavlja tudi identiteto, ki povezuje ljudi in ustvarja občutek pripadnosti«.
Foto: FB Anike Grabec