Mestna občina Slovenj Gradec je v Suhem dolu odprla nov objekt z najsodobnejšo tehnologijo za pripravo pitne vode z ultrafiltracijo. Slovesnosti ob otvoritvi se je udeležila ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, ki začasno vodi tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Ministrica je povedala, da je v zadnjih mesecih redna obiskovalka Koroške. Največ zaradi intervencij po avgustovskih poplavah, tokrat pa zaradi bolj veselega dogodka. »Ta pridobitev ni pomembna samo za Slovenj Gradec, pomembna je za Ministrstvo za naravne vire in prostor, pomembna je tudi za vlado ter za državo, ker smo v ustavo zapisali pravico do čiste pitne vode za vse,« je na otvoritvi povedala ministrica Alenka Bratušek. Pri tem je opozorila, da verjetno marsikdo v centru države težko verjame, da so v Sloveniji še vedno zaselki brez vodovoda.
»Okus je odličen,« je dejala po prerezu traku, ko je z vodo nazdravila z županom mestne občine Slovenj Gradec Tilnom Kluglerjem in direktorjem podjetja Komunala Jožefom Dvorjakom. »Želim si, da bi čim več ljudi po Sloveniji pilo tako odlično pitno vodo,« je rekla ministrica.
Na vprašanje, kaj lahko Koroška po poplavah pričakuje v letu 2024 in 2025 je ministrica Alenka Bratušek odgovorila: »Na področju infrastrukture največ, kar bomo lahko naredili. V pripravi sta dva večja razpisa; to je za cesto Črna-Mežica in za cesto Ravne na Koroškem-Dravograd. Usklajujemo se samo še pri eni stvari, to je pri roku izvedbe, za katerega si želim, da bo čim krajši. V dveh mesecih si želimo zaključiti intervencijska dela na vodotokih, potem začnemo s sanacijo«. Opozorila je, da državo in občine čaka še veliko dela. "Vem, da bi si ljudje in župani želeli, da bi dela potekala hitreje, a ključno je, da pri večjih projektih še enkrat preverimo, ali so odporni na takšne ujme, kot je bila letošnja«.
Naložba v Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, je drugi največji projekt v Mestni občini Slovenj Gradec in predstavlja dolgoročno rešitev kvalitetne priprave pitne vode. Projekt sta v višini 2. 954.956,73 evra sofinancirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, Mestna občina Slovenj Gradec pa je za naložbo prispevala 1.285.045 evrov.
»Naložba v objekt za pripravo pitne vode z ultrafiltracijo se je tako kot naložba v kotel na biomaso izkazala za odločitev, ki je bila sprejeta v pravem času. Če tega objekta ne bi imeli, bi bila oskrba s pitno vodo v času avgustovskih poplav zagotovo motena. Pomembno je tudi, da smo v sklopu projekta zgradili dobrih deset kilometrov novega vodovodnega omrežja in na javni vodovod na novo priključili 975 občank in občanov. Z naložbo smo v občini izdatno izboljšali kakovost pitne vode«.
»Ultrafiltracija je priprava pitne vode brez dodajanja kemikalij, kar pomeni da ob kvalitetnem vodovodnem omrežju ni potrebno dodajati klora,« je povedal direktor podjetja Komunala Slovenj Gradec Jožef Dvorjak in razložil podrobnosti postopka: »Ultrafiltracija je fizikalna filtracija z membrano, ki ima velikost por 0,02 mikrometra do 0,03 mikrometra. To omogoča odstranitev vseh netopnih snovi, večjih od velikosti por. Mednje spada 99,99 odstotkov virusov in 99,99 odstotkov bakterij, pesticidi pa žal še ne. Med membranami in snovmi v vodi ne prihaja do elektrokemijskih interakcij, zaradi česar ostaja voda kemijsko nespremenjena. Membranska filtracija zagotavlja konstantno neoporečnost, saj se ob nasičenju membran zmanjša le njihova prepustnost, ne pa njihova zmožnost odstranjevanja nezaželenih snovi«.
Novi objekt za pripravo pitne vode bo obratoval 24/7/365, z njim pa bo upravljalo podjetje Komunala. Komunala večino pitne vode pridobi iz vodnih virov v Suhem dolu. Njihova skupna kapaciteta znaša 70 litrov vode na sekundo. Jožef Dvorjak, direktor Komunale: »Izdatnost vodnih virov v Suhem dolu je tako velika, da lahko pokrije najmanj 50-odstotno povečanje trenutne porabe pitne vode«.
Glavni vir pitne vode v Suhem dolu so štiri zajetja pri Umeku, zajetje na Smolški ravni na strmem pobočju pod Uršljo goro na nadmorski višini 910 metrov ter tri globinske vrtine gorvodno po dolini Suhega dola.
Po izdatnosti sta najmočnejša površinska zajetja pri Umeku in Smolška raven, ki pa sta izredno dovzetna na vplive iz okolja. Tako se ob močnejših padavinah pojavlja motnost vode in mikrobiološka onesnaženost. S postopkom ultrafiltracije smo za problem v času poletnih neurjih uspešno reševali, sicer bi bila oskrba s pitno vodo zagotovo motena.
V okviru projekta je Mestna občina Slovenj Gradec zgradila 10.535 metrov manjkajočega vodovodnega omrežja na območjih Mrakov hrib, Gmajna, Legenska planota in Brda ter na vodovodno omrežje priključila 457 prebivalcev. Nova je tudi vodovodna povezava Suhi dol-Mislinjska Dobrava, ki je priključitev na vodovodno omrežje omogočila še dodatnim 518 prebivalcem.
Na javni vodovod je priključenih več kot 78 odstotkov prebivalcev Mestne občine Slovenj Gradec.
Izvajalca del sta bili podjetji Kolektor Sisteh d.o.o. iz Ljubljane ter IVC d.o.o., prav tako iz Ljubljane.
Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6. 1 »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na Področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »Večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo«.
