Oživljanje ali tudi revitalizacija mesta je skupek prizadevanj in aktivnosti, ki v daljšem časovnem obdobju prispevajo, da mesto postaja vse bolj prijetno in privlačno tako za vsakdanje življenje prebivalcev kot za obiskovalce in lokalno ekonomijo. Za male zgodovinske kraje je proces oživljanja mestnega jedra še posebej pomemben, saj lahko dolgoročno pripomore k njihovi preobrazbi v zanimive in življenja polne kraje. V mesta nas namreč največkrat pritegnejo prav pestrost dogajanja, topli pozdravi in spontana srečanja, živahne ulice, skratka – ljudje.
Številne domače in tuje dobre prakse kažejo, da urbana prenova javnega prostora, ki ustvarja prijeten, zanimiv, uporaben, varen in univerzalno dostopen javni prostor po meri človeka, proces oživljanja mesta podpira in krepi. Nemalokrat se je namreč že pokazalo, da če lokalna skupnost gradi mestni javni prostor po meri in potrebah ljudi, ga tudi napolnijo ljudje, če pa mesta prilagajamo avtomobilom, bodo na ulicah prevladovali avtomobili in potrebe avtov bodo v javnem odprtem prostoru preglasile potrebe ljudi. Pri tem so najbolj prikrajšani prebivalci, ki najbolj potrebujejo kakovosten in zdrav odprt javni prostor za svoje življenje, to so otroci, družine z majhnimi otroci, mladi, ovirani in starejši.
Primeri dobrih praks
Sočasno ob fizični prenovi javnega odprtega prostora je za oživljanje mestnih jeder nujno potrebna tudi mešanica ukrepov, ki spodbujajo razvoj raznovrstnega programa za različne skupine ljudi, več spontanega dogajanja ter varen in hiter dostop do ključnih storitev za vsakdanje življenje. V Ljubljani so pred leti za to, da bi ob sobotah poživili dogajanje v mestu, začeli z organizacijo boljših sejmov. V Idriji, Bohinju in Celju so vzpostavili mestne dnevne sobe namenjene srečevanju in dogodkom od prebivalcev za prebivalce. V nekaterih mestih, kot v Izoli na primer, občine z namenom oživljanja mestnega parterja (to so pritličja stavb) časovno omejeno subvencionirajo najemnine ali pa spodbujajo začasno rabo pritličnih prostorov.
Dobro je, da pri oživljanju mesta sodeluje široka paleta lokalnih akterjev – od mestne oblasti, javnih institucij in nevladnih organizacij pa do lastnikov in najemnikov lokalov, prebivalcev in drugih zainteresiranih. Vsak od nas lahko namreč na svoj način pomembno prispeva k procesu oživljanja in preobrazbe središča, izboljšanju kakovosti bivanja in preživljanja prostega časa pa tudi k razvoju lokalnega gospodarstva in turizma.
Vloga IPoP – Inštituta za politike prostora v projektu
IPoP* - Inštitut za politike prostora je v proces po naročilu mestne občine vstopil nedavno. Opravlja vlogo svetovalca pri razvoju procesa oživljanja in posrednika pri sodelovanju med predstavniki občinske uprave, prebivalci in različnimi deležniki pri pripravi načrtovalskih rešitev za prenovo Glavnega trga. Predstavniki IPoP se bodo tako nekje do poletnih počitnic redno sestajali s predstavniki občine in arhitekti. Hkrati pa se bodo skozi proces vključevanja javnosti v pripravo načrtov za prenovo trga srečevali tudi s prebivalci in uporabniki Glavnega trga. Skušali bodo produktivno prispevati k povezovanju akterjev pri oživljanju mestnega jedra, pomagali razmišljati o razvoju dejavnosti in skupnosti ter vprašanja prenove in rabe prostora na trgu odpirati preko različnih oblik vključevanja prebivalcev in uporabnikov mesta. S tem namenom bodo po prvomajskih praznikih v dogovoru in sodelovanju z občino izvedli nekaj skupinskih in individualnih pogovorov, javno razpravo in dve tematski delavnici.
* IPoP – Inštitut za politike prostora je nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija na področju trajnostnega urejanja prostora. Skozi vsebine urbanih politik, participacije, ustvarjanja prostora, hoje in parkirnih politik podpira skupnosti pri trajnostnem urejanju prostora. Od leta 2014 deluje v javnem interesu na področju varstva okolja, od leta 2019 pa tudi v javnem interesu na področju urejanja prostora. / www.ipop.si
Vir: IPoP