Zamisel krožnega poteka prometa izvira iz leta 1903, ko je Eugene Henard predlagal krožno potekanje prometa kot rešitev problema gostega prometa v centrih velikih mest. Prva praktična uporaba krožnega potekanja prometa je bilo krožno križišče »Columbos Circle« v New Yorku , leta 1905. Zgrešeno je mišljenje, da v Sloveniji do nedavnega nismo imeli izkušenj s krožnimi križišči, saj njihova tradicija na slovenskem sega skoraj do prvega desetletja prejšnjega stoletja. Krožna križišča oz. takrat imenovani ''prometni otoki'' so se izvajali že v Kraljevini Jugoslaviji, nastali pa so na enak način, kot drugod po svetu. Na začetku je to bil le mestni trg okoli katerega so se izvajale različne dejavnosti (trgovina, sprehajališče, zbirališče ljudi, iskanje delovne sile …), med njimi pa tudi promet. (po dr. Tollazzi T.)
V Sloveniji so se krožna krožišča pričela uvajati v devetdeseti letih, množični razvoj pa doživela med leti 2003 in 2009 ko se jih je po državi tudi največ izgradilo. Razvoju »klasičnih« krožnih križišč je sledil razvoj mini krožnih križišč, montažnih krožišč in turbo krožišč. Prvo krožno križišče je mesto Slovenj Gradec dobilo leta 2002 na Ronkovi ulici ob Merkatorju. Danes je v Mestni občini Slovenj Gradec skupno 6 krožnih križišč, od tega 2 mini krožna križišča.
Prvo montažno križišče v Sloveniji na državni cesti je bilo izgrajeno leta 2007 v naši občini na lokacijo pri bivši Nami (prvo montažno krožišče na občinski cesti je bilo izgrajeno v Mariboru leta 2006). Prvi namen izvedbe je bil, da se ga postavi za čas 3 mesece, da se izvede praktični preizkus na terenu. Zaradi dobrih vmesnih rezultatov smo preizkus podaljšali preko zime, kar je bil prvovrstni izziv zaradi zimskih razmer oz. zagotavljanja zimskega vzdrževanja in zagotavljanja varnosti prometa v zimskih razmerah. Do takrat v Sloveniji še nihče ni imel teh izkušenj in tudi zaradi tega je bi promet v krožišču pod stalnim 24h videonadzorom. Po zaključku projekta je upravljavec državne ceste, Direkcija Republike Slovenije za ceste izvedla izgradnjo »pravega« krožišča. Dobri rezultati, ki so se pokazali z izgradnjo montažnega križišča pri nas in v Mariboru so začrtali nadaljnji razvoj montažnih krožišč po Sloveniji, ki so se v kasnejših letih začela pojavljati bolj množično, še posebej na Primorskem, kjer ni zimskega vzdrževanja in je obstojnost montažnega krožišča daljša. Montažno krožišče ima poleg dobrih lastnosti tudi tri slabe lastnosti, ki botrujejo k manjšemu interesu investitorjev k njihovi izgradnji in sicer prostorska omejenost, kvalitetna izvedba je dokaj draga glede na čas obstojnosti, ki je dokaj kratek, po naših izkušnjah znaša zgolj leto in pol z vključeno eno zimo. Vsekakor pa je priporočljivo, da se po izvedbi montažnega krožišča izvede pravo krožišče.
Načrti izgradnje krožnih križišč na državnem kot občinskem cestnem omrežju v naši občini obstajajo, njihova dejanska izgradnja pa je v danih razmerah premaknjena precej v prihodnost.